RAZLIČNI IZVAJALCI

SLOVENSKA ZEMLJA V PESMI IN BESEDI 2 - ZA GORAMI...

Narodna

Format: CD

Šifra: 112713

EAN: 3838898112713

15,10 EUR

V vrtincu trmastega, skuštranega, popackanega, raztrganega, predvsem pa neosebnega in brezčutnega časa na začetku štetja drugega desetletja enaindvajsetega stoletja ima nacionalni radijski medij posluh, čas in denar za odstiranja plasti, ki prekrivajo glasbo, domujočo globoko v narodovem spominu.
Minilo je leto in dan, kar smo zvočno zapisali utrinke tiste dediščine, ki jo spodbudi rojstvo kot pomemben mejnik v življenju človeka (Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Sijaj, sonce! Ljubljana, 1. program Radia Slovenija, ZKP RTV Slovenija, 2010. 1CD + spremna knjižica); v letu 2011 pa je podobna metodologija, javni razpis torej, vodila do nove zgoščenke. Motiv letošnjega iskanja, zbiranja, zapisovanja in predstavljanja glasbene dediščina je bilo slovensko izročilo »za gorami …«, torej živo izročilo med Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Javni razpis smo onstran gora razpršili s pomočjo mnogih sodelavcev, institucij, spletnih strani, periodičnih publikacij in radijskih postaj, odziv pa je bil v danem časovnem okviru boren, tako da je imela strokovna komisija več dela z iskanjem kontaktov na terenu kot pa s samim izborom poslanega gradiva. Izbirno komisijo so sestavljali: dr. Urša Šivic, etnomuzikologinja, sodelavka Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, dr. Bojan Knific, etnolog, samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in mag. Metka Lokar, literarna in umetnostna zgodovinarka, sodelavka Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU. Izkazalo se je, da telefonski klic in topla, prijazna beseda zmorejo mnogo več kot pa pravno-formalno korektno, a zato zapleteno, suhoparno in predvsem neosebno besedilo razpisa. Izkristaliziralo se je tudi, da sta slovenska knjižna beseda in têrmin ljudska glasba tam »za gorami« največkrat težko razumljiva ali pa zelo drugače razumljena; še več, ponekod ljudska pesem nima tolikšne teže med ljudmi, da bi se zdela vredna tonskega zapisa. Kljub slabemu odzivu na razpis smo nato s preprostim človeškim stikom zbrali toliko zanimivega, kakovostnega gradiva, da ga je bilo slednjič težko dokončno izbrati za zgoščenko. Zajeli smo bisere slovenske ljudske glasbe z dokaj širokega območja na drugi strani državne meje ter nekaj sladkih kapljic iz širnega sveta.
Snemanja so se odvila zelo hitro – v treh tednih, potekala pa so v domačem okolju sodelujočih pevcev oziroma godcev.
Na ta način so se razkrile mnoge zakrite, navidezno nepomembne podrobnosti iz življenja Slovencev tam »za gorami …«: od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju ter še dlje po svetu – v Pulju na Hrvaškem, Heerlenu na Nizozemskem, Clevelandu v Združenih državah Amerike in kanadskem Stoney Creeku.
Težko je z besedami opisati doživetja in spoznanja, ki so se na snemalnih srečanjih odstrla očem ter približala srcu. Eno pa velja: marsikje je slovenska govorica povsem zamrla, a vendar se ljudje zbirajo in pojejo slovenske pesmi. In tam, kjer žene nimajo denarja za čevlje, ki bi jim zagotovili suhe, tople noge na pešpoti do pevskih vaj, disciplinirano vztrajajo – za druženje ob slovenski pesmi, četudi s premraženimi, mokrimi stopali. To ni romantična iluzija – resnica je!
Glasbena podoba pa nazorno dokazuje, da je glasba bila, je in bo živa snov, ki se nenehno spreminja, dopolnjuje in oplaja glede na prostor in čas, v katerem živi. Vsi posnetki kažejo značilnosti mešanja kulturnih vplivov med narodi (tako nekoč kot danes), zato so pravzaprav svojevrstni hibridi.
Zavedam se, da zbrano gradivo še zdaleč ne kaže popolne slike glasbenega izročila med Slovenci v zamejstvu in po svetu ter da mnogo terena - zlasti v svetu - ostaja bela lisa. Pa vendar: izdaje zgoščenke sem vesela, saj pomeni utrinke, ki so zasijali med iskanjem glasbenega izraza sonca, sence in sreče slovenskega človeka v neslovenski deželi. Bele lise pa so seveda izziv za nadaljnje delo.


Urednica
mag. Simona Moličnik

 

ZA GORAMI – SKOZI OČI, UHO IN SRCE
 

JOSIP GAŠPARAC
1. Aržincev marš
2. Oberštajerič
3. Ohcetna viža

RADO ANDOLŠEK
4. Valcer Dolina
Valček je zelo pogosto igral vaški godec
5. Tržaški marš

ŠTEVERJANSKI SVETI TRIJE KRALJI
6. Koledniška pesem svetih treh kraljev

NEDIŠKI PUOBI IZ ŠČIGLE PRI PULFERU V NADIŠKI DOLINI
7. Oj le pridi, ti moj puobič (
poslušaj!)
8. San mlada dekla leidih b'la
9. Jest san an buog cigan

SILVANA PALETTI IZ RAVENCE V REZIJI
10. Ta zrele jabolke
11. Pojasnilo k pesmi v rezijanščini
12. Gora ta Kaninava
13. Pojasnilo k pesmi v rezijanščini
14. Javrova zibilica
15. Pojasnilo k pesmi v rezijanščini P

KOLEDNIKI IZ SEL NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
16. Florjanova pesem

PEVCI IZ OKOLICE VELIKOVCA NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM
17. Ena lepa nova zvezda

PEVCI Z ROZALSKEGA ŽEGNANJA NA GORI SVETE HEME PRI GLOBASNICI
18. Jaz sem en frišen jager
19. V Šmihelu 'no kajžico imam
20. Godovna

TRIO PEGRIN Z OBIRSKEGA
21. Poročni marš
22. Veseli kmet
23. Hišni marš

PEVKE IZ MONOŠTRA, PORABJE
24. Oča so mi küpli
25. Mam'ca moja, pustaj me po vodo
26. Eno takšo bi rad

PEVKE IZ ŠTEVANOVCEV, PORABJE
27. Na bregi trnina (
poslušaj!)
28. Igrala je Forgošova banda

ŽENSKA VOKALNA SKUPINA TILIA IZ PULJA, ISTRA
29. Da bi biva liepa ura

SLAVKO STRMAN TER OTO IN DORCI ŽERDONER GROŠELJ IZ HEERLENA NA NIZOZEMSKEM
30. Majolka bod' pozdravljena
31. Vandrovček moj
32. Dober večer
33. Kol'kor kapljic

FOLKLORNA SKUPINA VENEC, STONEY CREEK, ONTARIO, KANADA
34. Nocoj je ena luštna noč
35. Šamarjanka

JOE VALENČIČ, CLEVELAND, OHIO, ZDA
36. Adio, the Mass Now is Ended (Adijo, pa zdrava ostani)
37. The Angelus (Češčena si, Marija)