Novice

Letna bera ZKP RTV Slovenija 2017/18 na področju umetniških projektov

Petek, 16. februar 2018

V zadnjem letu osem novih glasbenih presežkov na dvanajstih nosilcih

Letna bera ZKP RTV Slovenija 2017/18 na področju umetniških projektov <span>© peterb@Okopislave</span>

© peterb@Okopislave

skladateljica Nina Šenk in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart  <span>© peterb@Okopislave</span>

skladateljica Nina Šenk in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart © peterb@Okopislave

Mojca Zlobko Vajgl in Katarina Zupan Šantl in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart <span>© peterb@Okopislave</span>

Mojca Zlobko Vajgl in Katarina Zupan Šantl in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart © peterb@Okopislave

 Marija Bitenc Samec in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart <span>© peterb@Okopislave</span>

Marija Bitenc Samec in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart © peterb@Okopislave

 Žiga Brank in Milan Hudnik in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart <span>© peterb@Okopislave</span>

Žiga Brank in Milan Hudnik in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart © peterb@Okopislave

 Gregor Ftičar in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart <span>© peterb@Okopislave</span>

Gregor Ftičar in vodja založniške dejavnosti ZKP Mojca Menart © peterb@Okopislave

V Banketni dvorani ljubljanskega Magistrata je v četrtek, 15. februarja, na tradicionalnem srečanju z avtorji, izvajalci in ustvarjalci komorne, simfonične, otroške in jazzovske glasbe, ZKP RTV Slovenija – založba kakovostnih programov predstavila osem bogatih in zahtevnih založniških projektov na dvanajstih nosilcih, nastalih v obdobju enega leta, med lanskim in letošnjim Prešernovim dnem.

Izdaj ne bi bilo brez vrhunskih slovenskih glasbenih umetnikov različnih generacij, ki so ustvarili odlične posnetke za radijski arhiv. Šest samostojnih plošč, antologija s petimi ploščami in knjižna monografija s priloženo ploščo so nastale v sodelovanju z Radiem Slovenija ter ob podpori sponzorjev in donatorjev, Balassi inštituta in Celjske Mohorjeve družbe. Izdaje tako predstavljajo nov gradnik slovenske kulturne dediščine in žive glasbene umetnosti ter so eden od pomembnih kamenčkov v mozaiku izpolnjevanja pomembnih nalog javne službe nacionalnega medijskega RTV-servisa.

1. Nina Šenk: Grdi raček - glasbena pravljica (H. C. Andersen) - TASF & Lucija Ćirović (2017) - 114687
Mednarodno uspešna skladateljica mlajše generacije in lanskoletna dobitnica nagrade Prešernovega sklada Nina Šenk je za najmlajše ustvarila zvočno duhovito glasbeno pravljico Grdi raček za trobilni ansambel in pripovedovalko. Igralka Lucija Ćirović in člani Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije v sestavi Franc Kosem, Tibor Kerekeš, Blaž Avbar in Dejan Glamočak (trobente), Jože Rošer, Maja Burger Zgonc (rogova), Domen Jeraša, Žan Tkalec (pozavni), Wolf Hagen Hoyer (bas pozavna), Janez Žnidaršič (tuba) in Matevž Bajde (tolkala) nas tako v dvanajstih stavkih v besedi in glasbi popeljejo skozi znamenito pravljico Hansa Christiana Andersena v prevodu Silvane Orel Kos.

2. Mojca Zlobko Vajgl (harfa) – Karolina Šantl Zupan (flavta): Mozart - Bach (2017) - 114793
Koncerti v izvirni zasedbi za flavto, harfo in orkester so precej redki. Mozart, ki je sicer ustvaril dva koncerta za flavto in orkester, je harfi posvetil le eno delo, Koncert za flavto, harfo in orkester v C-duru (KV 299/297c). Ustvarjal ga je v letu 1778 v prepričanju, da simbioza dveh solistov ni smiselna, ob tem pa je imel v mislih tehnično in muzikalno prepričljiva glasbenika, ki ju je cenil. Čeprav Mozart v zasedbo ni zaupal, je ustvaril enega najboljših koncertov vseh časov. Prepričljivi slovenski in mednarodno uveljavljeni glasbenici in profesorici – flavtistka Karolina Šantl Zupan in harfistka Mojca Zlobko Vajgl – sta za to ploščo koncert poustvarili skupaj z Orkestrom Slovenske filharmonije, ki ga je vodil maestro Uroš Lajovic, zraven pa dodali še interpretaciji dveh sonat – Mozartove in Bachove.

3. Duo Claripiano: V objemu dvojine (2017) - 114755
Album prinaša slovensko ljudsko glasbo v koncertni preobleki. Avtorja projekta, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, ki poleg zasebne že dolgo združujeta tudi glasbeno pot v Duu Claripiano, sta naročila osem novih skladb za klarinet in klavir skladateljem Andreju Makorju, Tomažu Habetu, Katarini Pustinek Rakar, Janiju Golobu, Petru Šavliju, Tadeji Vulc, Andreju Missonu in Heleni Vidic, saj sta čutila vrzel na področju stika ljudske in umetne glasbe v komorni glasbeni literaturi. Kot pravita sama, je bila misel na pomanjkanje takih skladb še posebej vztrajna v trenutkih muziciranja na tujih odrih, kjer redno nastopata.

4. Marija Bitenc Samec: Hočem postati pevka (2018) - MOH
Nastajanje monografiji o lanski jubilantki, altistki Mariji Bitenc Samec je umetnico samo in avtorico knjige dr. Tino Bohak ter knjižnega založnika Celjsko Mohorjevo družbo spodbudilo k pobudi za sodelovanje z RTV Slovenija, ki v arhivu hrani na desetine kakovostnih pevkinih posnetkov. Tako je nastala še plošča z istim naslovom, priložena knjigi, ki prinaša izbor dvajsetih skrbno restavriranih posnetkov, od arij Ponchiellija in Händla prek samospevov Wolfa in Schuberta do najvidnejših slovenskih skladateljev samospeva, od Emila Adamiča do Alojza Srebotnjaka.

5. Dejan Bravničar (violina): Antologija  - 114700 do 114748
Znano je, da nacionalni radijski arhiv skriva pravo zakladnico slovenske glasbene ustvarjalne in poustvarjalne dediščine, a v svoji pravi veličini se nam ta razkrije šele ob posebnih priložnostih, kot so tematsko zasnovani ciklusi glasbenih oddaj, različni jubileji, antološke glasbene izdaje. Tak biser predstavlja pričujoča antologija violinista Dejana Bravničarja ob njegovem 80. rojstnem dnevu. Na petih glasbenih albumih se pred nami razgrinja razkošna glasbena krajina solističnih, komornih in koncertantno-simfoničnih del od Bacha in Mozarta prek najbolj priljubljenih koncertov Mendelssohna, Beethovna, Čajkovskega, Brahmsa in Sibeliusa do Bartoka, Ravela in Stravinskega. Paleta skrbno restavriranih posnetkov sega od leta 1964 pa do leta 1999, in tako nas prevzamejo interpretacije 27-letnega mladeniča in zrelega umetnika, ki nas hkrati popeljejo prek desetletij slovenske glasbene poustvarjalnosti z obema osrednjima simfoničnima orkestroma, Orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ter z najvidnejšimi dirigenti in pianisti polpretekle dobe, kot so Marijan Lipovšek, Aci Bertoncelj, Samo Hubad, Uroš Prevoršek, Bogo Leskovic, Anton Nanut in Uroš Lajovic.

6. Milan Hudnik (violončelo) – Žiga Brank (violina): Kodály • Škerjanc (2018) - 114991
Lani se je glasbeni svet spominjal 50-letnice smrti madžarskega skladatelja Zoltana Kodályja in 135-letnice njegovega rojstva, zato je na pobudo violončelista Milana Hudnika in Balassijevega inštituta prišlo do projekta snemanja in izdaje plošče z dvema Kodályjevima skladbama za violončelo solo ter za violončelo in violino. Zanimivo glasbeno dopolnitev projekta predstavlja še solo sonata Lucijana Marije Škerjanca po času prav tako v svojem okolju vplivnega slovenskega sodobnika drugačnih glasbenih nazorov, ki pa ju s časovno distanco presejani in oplemeniteni glasbeni spomin zlahka poveže v njuni kompozicijski veščini in izrazni moči.

7. Elvira Hasanagić: Hrepenenje - 114823
»Kaj je to, kar povezuje vse te čudovite pesmi na tej zgoščenki? Hrepenenje.
Hrepenenje po ljubezni, po strasti, po domu, prijateljih ali po ljudeh, ki jih pogrešamo. Neko globoko, morda na prvi pogled nezaznavno občutenje hrepenenja po nečem, je v vseh nas prisotno. Tudi vsak skladatelj ter vsak pesnik na tej zgoščenki je o tem pisal. Različen način komponiranja vsakega posameznega skladatelja, da ravno to človeku tako lastno čustvo upodobi, pa me je navdušil, da sem izbrala ravno te pesmi. V Bergovi strasti, Wolfovi bolečini, Osterčevem nemiru pa tudi igrivosti ter Simonitijevi borbenosti, najdem tisto pisavo, ki je meni ter mojemu načinu pevskega izražanja tako blizu. Poznam ta čustva, v interpretiranju teh pesmih jih živim. In ob vsakem izvajanju, čutim velik privilegij, da lahko govorim ta jezik likov, ki so si jih skladatelji ter pesniki zamislili.…«, je v uvod k svoji plošči samospevov Albana Berga, Huga Wolfa, Slavka Osterca in Rada Simonitija zapisala ta hip ena najbolj obetavnih sopranistk na mednarodnih odrih, sicer doma iz Ljubljane, Elvira Hasanagić. Bogata izdaja se poleg odličnih interpretacij in posnetkov ponaša z bogato knjižico z besedili vseh pesmi tako v slovenskem kot v nemškem in angleškem jeziku.

8. Gregor Ftičar: Solo (2017) - 114625
Gregor Ftičar, mojster črno-belih tipk in lirični umetnik pianističnega skladanja, se predstavlja na prvem samostojnem solističnem albumu, ki ga je s posebnim recitalom v Štihovi dvorani predstavil tudi v okviru ARS-ovih programov na jesenskem slovenskem knjižnem sejmu v Cankarjevem domu. Na njem navdušuje s priredbami skladb nekaterih največjih jazzovskih mojstrov, kot sta George Gershwin in McCoy Tyner ter s štirimi lastnimi avtorskimi skladbami. Oblikovalka albuma Ljubica Čehovin je lani zanj prejela nagrado Društva slovenskih oblikovalcev za oblikovalski dosežek leta 2017.

Moja košarica

Vaša košarica je prazna.

Moj račun