Ploščo s Tartinijevimi Štirimi Sonatami à Quattro v svet pospremili na gala večeru s koncertom v njegovem rojstnem mestu

Na vrtu strunjanske Vile Tartini je Občina Piran kot vodilni partner projekta Tartini 250 skupaj z ZKP RTV Slovenija ter Kvartetom Tartini predstavila ploščo s štirimi Tartinijevimi sonatami za godalni kvartet – Quattro Sonate à Quattro.

Predstavitvi je sledil koncert, s katerim je Kvartet Tartini zaznamoval leto 1770 – obletnico dveh genijev. Giuseppe Tartini, ki je spisal prve primere godalnega kvarteta, je takrat umrl, Ludwig van Beethoven, ki je godalni kvartet razvil do vsebinske in oblikovne popolnosti, se je rodil.

V letu 2020 je Občina Piran kot vodilni partner v projektu Tartini 250, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, načrtovala organizacijo več kot 60 raznovrstnih prireditev. Med te šteje predstavitev plošče Kvarteta Tartini Quattro Sonate à Quattro. Slednjo je v teh dneh kot digitalni album in CD ploščo izdala ZKP RTV Slovenija, ki letos praznuje 50. letnico ustanovitve.

V negotovem času, ko je na pohodu COVID-19, je virtualizacija reinterpretiranih Tartinijevih del smiselna in prepotrebna. Promocija kulturne dediščine je prek sredstev množične distribucije in v trajnih oblikah zvočnega zapisa nujna, saj lahko skriti biseri klasične glasbe pridejo na dom vsem, ki odkrivajo ali pa že dolgo poznajo umetniško lepoto in neprecenljivo vrednost nepopulariziranih glasbenih del. Album prvič posnetih Tartinijevih sonat za kvartet je zagotovilo za kakovostno glasbeno izkušnjo s Kvartetom Tartini v zasedbi z Miranom Kolblom kot prvo violino, z Romeom Druckerjem kot drugo violino, z Aleksandrom Miloševim na violi in Milošem Mlejnikom na violončelu. Poleg Sonate à Quattro v A duru, ki je predstavljala del večernega koncertnega programa poleg Beethovnove skladbe za Godalni kvartet v f molu, op. 95, »Quartetto serioso«, so na zgoščenki ovekovečene še dve Sonati à Quattro v D duru in Sonata à Quattro v G duru.

Župan Občine Piran Đenio Zadković je ob tej priložnosti poudaril: »Vsem ljudem, ki se bodo nekoč ozirali po Tartinijevi dediščini, moramo zapustiti trdne temelje odličnih kulturnih vsebin, ki jih bodo lahko še nadgrajevali in razvijali zanamci. Giuseppe Tartini ni le glasbena ikona! Nanj smo lahko ponosni vsi Slovenci, saj je svetovno znan umetnik, pedagog, znanstvenik in človek, ki je povezoval ljudi prek glasbe in kulture.«

Gospa Mojca Menart vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija je dodala: »Na RTV Slovenija smo ponosni, da smo se praznovanju Tartinijevega leta lahko pridružili s prvim snemanjem omenjenih štirih Tartinijevih sonat z vrhunskim slovenskim godalnim kvartetom za Program ARS Radia Slovenija in izdajo na zvočnem albumu v naši hišni založbi ZKP RTV Slovenija – založbi kakovostnih programov, saj je to tudi pomemben projekt našega letošnjega jubileja – 50-letnice ZKP in s tem negovanja domače kulture in umetnosti tudi na nosilcih zvoka.«.

Predstavnik kvarteta Tartini, gospod Romeo Drucker je medijem povedal: »Vizionarska ideja Giuseppa Tartinija je 250 let po njegovi smrti doživela svojo digitalno realizacijo. Žlahtna glasba idejnega tvorca »Scuole delle Nazioni« bo z najnovejšim digitalnim albumom Kvarteta Tartini obšla svet in dosegla mnoge ljubitelje klasične komorne glasbe. Glasbeni »Mojster narodov«, ki je spisal okoli 130 violinskih sonat in več kot 170 koncertov je temelje godalnega kvarteta postavil v štirih neponovljivo lepih »Sonatah à Quattro«. Godalni kvartet Tartini jih ima na repertoarju že od same ustanovitve ansambla, sedaj pa smo jih po tolikih letih zahvaljujoč mnogim ugodnim okoliščinam, lahko tudi posneli in pretočili v digitalni zapis. Po dostopnih virih gre za prvi zvočni zapis tega dela v zasedbi godalnega kvarteta nasploh. Zahvala gre najprej Giuseppeju Tartiniju, čigar slavno ime kvartet že vrsto let s ponosom prenaša po svetovnih koncertnih odrih. Pobudnik ideje je bil župan Občine Piran gospod Đenio Zadković in zahvaljujoč njegovi pobudi je lahko s pomočjo odlične ekipe sodelavcev v zelo kratkem času prišlo do izvedbe projekta. Posebna zahvala gre gospodu županu! Besede zahvale namenjamo podžupanji in predsednici Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran gospe Manueli Rojec in dekletoma kabineta župana Občine Piran, gospodu Draganu Klarici, vodji projekta »Tartini 250«, gospe Mojci Menart, vodji založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija, producentki in vodji snemanja gospe Brini Nataši Zupančič, celotni tehnično snemalni ekipi Studia 13 Radia Slovenija, ter vsem ostalim sodelavcem, ki so na kakršen koli način tvorno in hitro prispevali svoj dragoceni delež pri realizaciji digitalnega albuma in CD plošče »Quattro sonate à Quattro«. Albumu želimo srečno pot v digitalno vesolje!«

Vodja projekta Tartini 250, gospod Dragan Klarica je povedal: »Veseli smo, da lahko nadaljujemo s programiranjem dogajanja v okviru projekta Tartini 250. Dogodke smo večinoma prestavljali in ne odpovedovali, za kar upamo, da jih bomo izvedli do konca letošnjega leta ali celo v 2021. Koncertni del programa ostaja skladen s predvidenim koledarjem in ga bomo izvedli kot načrtovano.«

CD in digitalni album Quattro Sonate à Quattro v izvedbi Godalnega kvarteta Tartini si lahko zagotovite tukaj.

Godalni kvartet Tartini je na gala večeru med impozantnimi borovci Vile Tartini poustvaril Tartinijevo Sonato à Quattro v A duru ter Beethovnovo skladbo za Godalni kvartet v f molu, op. 95, »Quartetto serioso«. Tartini, ki je spisal prve primere godalnega kvarteta, je namreč pred 250 leti umrl, Ludwig van Beethoven, ki je godalni kvartet razvil do vsebinske in oblikovne popolnosti, pa se je takrat rodil. © Peter Litavski

Druga violina Godalnega kvarteta Tartini Romeo Drucker in vodja projekta Tartini 250 Dragan Klarica. © Peter Litavski

Od desne proti levi: Dragan Klarica, Romeo Drucker, župan Občine Piran Đenio Zadković in vodja založniške dejavnosti ZKP RTV Slovenija Mojca Menart. © Peter Litavski

Đenio Zadković z velikim poznavalcem Tartinija Romanom Leskovicem. © Peter Litavski

Gosti so se ob prihodu počutili, kot da bi se vrnili v čas Tartinija. © Peter Litavski