JANEZ LIPUŠČEK

JANEZ LIPUŠČEK (TENOR): OPERNI ODLOMKI IN POSNETKI SLOV. OKTETA S SOLI J. LIPUŠČKA

Opera

Format: CD

Šifra: 110771

EAN: 3838898110771

Kljub velikim uspehom, ki jih je skozi dolga leta doživljal na opernih odrih, ostaja Janez Lipušček v zavesti in spominu Slovencev predvsem kot ljudski pevec. Kot član Slovenskega okteta, ki mu je pripadal vse od ustanovitve leta 1951 do prezgodnje smrti leta 1965, je namreč v štirinajstih letih obiskal malodane vsak slovenski kraj, ki je v tistih časih premogel malce večjo dvorano. S svojimi prelepimi soli je navduševal staro in mlado.

Značilna za Lipuščkovo petje je bila prirojena, nikakor naučljiva noblesa, pa naj je prepeval zapleteno Bachovo kantato, Mozartovo arijo ali preprosto ljudsko pesem. Predvsem je očaral z lepoto svojega glasu, ki mu je bilo blizu okrašeno petje: vloge iz Mozartovih, Rossinijevih in Donizettijevih oper so bile kot nalašč zanj. Tem večje je bilo presenečenje tistih, ki so ga slišali v manj lirskih vlogah, kakršen je na primer Laca v Janačkovi operi Jenufa. Nadvse prepričljivo je znal odpirati skorajda junaške pevske registre, ki jih od njega ne bi nikoli pričakovali. Seveda pa je blestel v vlogah iz obdobja belcanta, kakršne so Almaviva v Seviljskem brivcu, Ernesto v Don Pasqualu ali Nemorino v Ljubezenskem napoju.

Janez Lipušček se je rodil leta 1914 v Trnovem, takrat še južnem predmestju Ljubljane. Že zelo zgodaj si je v zvezi z glasbo ustvaril nekaj stališč in eno od teh je bilo, da so tenoristi zoprni, njihovega »babjega petja« namreč nikakor ni prenašal. Končal je meščansko šolo, v dijaških letih pa ga je začelo mikati tudi petje. S štirimi vrstniki so ustanovili kvintet, Janez se je skupini pridružil z v ničemer utemeljenim prepričanjem, da bo pel bas. Ko so fantje malce bolj spoznali svoje glasove, so ugotovili, da so vsi po vrsti basisti, oziroma baritonisti, Lipušček pa je s svojim glasom prilezel celo najvišje –kakšno razočaranje! To pa se je hitro poleglo, ko se je izkazalo, da bi nadobudnež s petjem lahko nekaj dosegel. Vpisal se je na konservatorij in po opravljenem sprejemnem izpitu je postal učenec profesorice Wande Wistinghausen.

Septembra leta 1941 je postal član zbora ljubljanske Opere, a je takoj začel nastopati tudi v manjših vlogah. Že ob koncu prve sezone, junija leta 1942, je debitiral v veliki tenorski vlogi, kot Rudolf v Puccinijevi operi La Bohème. Po pripovedovanju takratnih članov ansambla Opere, ne prej, ne pozneje, nobenega začetnika naše občinstvo ni sprejelo s takim navdušenjem kot takrat Lipuščka. Že na začetku naslednje sezone je prvič nastopil v svoji najboljši vlogi, kot Almaviva v Rossinijevi operi Seviljski brivec. Almavivi so druga za drugo hitro sledile velike tenorske vloge, med njimi Ernesto v Don Pasqualu, Belmonte v Begu iz seraja, Pinkerton v Madame Butterfly, Alfred v Traviati, Don Ottavio v Don Juanu, Des Grieux v Manon, Laca v Jenufi, Janko v Prodani nevesti, Hoffmann, Vojvoda v Rigolettu, Princ v Rusalki in cela vrsta drugih. Med majhne umetnine, ki jih je ustvaril v teh letih, sodi gotovo Norček v operi Boris Godunov Modesta Musorgskega.

Leta 1950 se je Lipušček udeležil velikega mednarodnega pevskega tekmovanja v belgijskem Verviersu in tam v hudi konkurenci prejel prvo nagrado. Leto za tem so v Ljubljani ustanovili Slovenski oktet, Janez Lipuišček, že dobro znan kot interpret  ljudskih pesmi seveda med kandidati ni imel tekmeca. Kot izvrsten igralec se je Lipušček ob, za tenorista obveznih, vlogah ljubimcev odlično izkazal tudi kot komik. Tako ostaja nepozaben kot Princ v Prokofjeva operi Zaljubljen v tri oranže, kot Filipetto v Štirih grobijanih pa seveda kot najboljši Vašek, kar smo jih Slovenci kdaj imeli.

Do svoje prezgodnje tragične smrti leta 1965 je Lipušček veliko sodeloval tudi pri izvedbah koncertnih vokalno instrumentalnih del, med drugim je pel tenorski part pri naši prvi izvedbi Orffovega dela Carmina burana in pri prvi slovenski izvedbi Bachovega oratorija Matevžev pasijon po drugi svetovni vojni.

Po priljubljenosti v najširših krogih poslušalcev se z Janezom Lipuščkom lahko meri le malo njegovih kolegov.


Peter Bedjanič

 

 


SKLADBE


1. B. Smetana: Arija Vaška iz 2. dej. opere Prodana nevesta (1955)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Rado Simoniti (poslušaj!)

2. B. Smetana: Duet Marinke in Vaška iz opere Perodana nevesta (1955)
Marinka: Vilma Bukovec - sopran
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Rado Simoniti

3. B. Smetana: Arija Vaška iz 3. dej. opere Prodana nevesta (1955)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Rado Simoniti

4. G. Donizetti: Arija Nemorina iz opere Ljubezenski napoj (1957)
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Rado Simoniti

5. G. Donizetti: Duet Adine in Nemorina iz opere Ljubezenski napoj (1957)
Adina: Nada Vidmar - sopran
Orkester Opere SNG Ljubljana, dir. Rado Simoniti

6. N. Rimski Korsakov: Arija Carja Berendeja iz opere Sneguročka (1958)
Orkester Radia Ljubljana, dir. Samo Hubad

7. G. Donizetti: Duet Norine in Ernesta iz opere Don Pasquale (1959)
Norina: Nada Vidmar – sopran
Orkester Slovenske filharmonije, dir. Samo Hubad

8. W. A. Mozart: Arija Don Ottavia iz 1. dej. opere Don Juan (1959)
Orkester RTV Ljubljana, dir. Jakov Cipci

9. N. Rimski Korsakov: Pesem Indijskega gosta iz opere Sadko (1959)
Orkester RTV Ljubljana, dir. Jakov Cipci

10. G. Rossini: Kavatina grofa Almavive iz opere Seviljski brivec (1961)
Zbor SNG Opere Ljubljana, zborovodja Jože Hanc
Orkester RTV Ljubljana, dir. Demetrij Žebre

11. F.Venturini, J. Bole: Nocoj, pa oh, nocoj
12. O. Halma: Ej hora, hora
13. Č. Šedlbauer: Treče voda, teče
14. kitajska narodna, arr. M. Lipovšek: Caj na jao
15. S. Žarov: Monotono zvoni zvonček
16. S. Žarov: Večerni zvon (poslušaj!)
(pri posnetkih Slovenskega okteta letnice snemanj niso znane)