BOŠTJAN LIPOVŠEK (ROG), SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO, DIR. EVAN CHRIST: W. A. MOZART - KONCERTI ZA ROG

Resna

Format: CD

Šifra: 113093

EAN: 3838898113093

Mozartu je bil globoki, človeškemu baritonu podobni zven roga očitno blizu, saj je za ta inštrument napisal kar štiri koncerte – več kot za katerikoli drugi inštrument razen klavirja in violine. Prodorna, a plemenita zvočnost tega starodavnega trobila, od davnine povezanega z lovom, je bila izjemno primerna za tako imenovani »občuteni« slog, rahločutni glasbeni izraz, ki ga je razvila mannheimska šola in ga Mozart izbrusil do visoke popolnosti. Vse svoje koncerte za rog in orkester je veliki Salzburžan napisal za svojega prijatelja, hornista v salzburškem orkestru Ignaza Josepha Leutgeba (1745–1811), ki se je leta 1777 preselil na Dunaj in tam odprl trgovino s siri. Ko se je Mozart leta 1783 po sramotnem odpustu iz službe pri salzburškem nadškofu ustalil na Dunaju, sta se z dobrodušnim in preprostim Leutgebom pogosto prijateljsko družila (po skladateljevi smrti je Leutgeb Mozartovi vdovi Konstanci pomagal urediti partiture pokojnega). O domačnosti njunega odnosa pričajo tudi zbadljive Mozartove opazke na notah, namenjenih Leutgebu. Vendar je prvi osnutek solističnega koncerta za rog Mozart namenil hornistu mannheimskega in kasneje munchenskega orkestra Franzu Langu, katerega je spoznal pozimi 1780–1781 v Munchnu, kjer je pripravljal izvedbo svoje opere Idomeneo. Bivanje v Munchnu se je za Mozarta nepričakovano in prisilno končalo marca 1783, ko ga je njegov delodajalec in fevdalni gospod knezoškof Colloredo poklical na Dunaj. Bližalo se je kronanje cesarja Jožefa II. in visoki prelat se je hotel postaviti s svojimi glasbeniki. Rondo za rog in orkester v Es duru, KV 371 je Mozart skiciral 21. marca 1781, pet dni po prihodu na Dunaj, skoraj zagotovo z mislijo na Langa, kajti živahni stavek z vrsto skokov in trilčkov na tonih, ki jih je bilo na tedanjih inštrumentih brez ventilov težavno odigrati, zagotovo ni bil napisan na kožo sicer izvrstnemu Leutgebu saj je bil ta po pričevanju sodobnikov najboljši v kantilenah.

Štirje koncerti za Leutgeba so nastali med letoma 1783 in 1791. Imajo mnoge skupne značilnosti: njihovi prvi stavki se začnejo z orkestrsko ekspozicijo, v kateri nastopi lirična prva tema, sestavljena iz liričnih in živahnih motivov, solist pa predstavi novo melodijo, ki je včasih variacija orkestrske teme. Počasni stavki izražajo otožna in plemenita čustva, kakršna je povzdigovalo pozno osemnajsto stoletje, doba sentimentalnega romana in predromantičnega prebujenja. Tretji stavki so tako imenovani »lovski« rondoji v šestosminskem taktu. Najbolj umetelen je Tretji koncert iz leta 1787, z melodijami, ki se poslušalcu nemudoma vtisnejo v spomin in mu še dolgo odmevajo v duši.
Za Prvi koncert v D-duru, KV 412 (ostali trije so v Es-duru) so sprva mislili, da je nastal leta 1782, kasneje pa so strokovnjaki ugotovili, da je rokopis zapisan na papirju, ki ga je Mozart uporabljal v zadnjem obdobju svojega življenja. Morda je Leitgeb prinesel prijatelju nekaj svojih melodij, da bi mu ta iz njih zložil nov koncert. Mozart dela vsekakor ni dokončal: drugi stavek je bodisi izgubljen bodisi sploh ni nastal, sklepni rondo pa je v Mozartovem slogu zložil njegov najljubši učenec Franz Xavier Susmayr, morda celo po temah, ki mu jih je Leitgeb zapel ali zaigral. Na pričujočem posnetku lahko poslušamo koncert v različici, ki jo je skupaj s hornistom Hermannom Baumannom pripravil Karl Marguerre.

Boštjan Lipovšek izhaja iz glasbene družine, v kateri je igranje roga tradicionalno. Njegov oče je bil ljubiteljski hornist in član železničarske godbe v Zidanem mostu, ki jo sedaj vodi njegov brat Franci, tudi hornist. Boštjan je študiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Jožetu Faloutu in pri njem tudi diplomiral ter zaključil podiplomski študij. Izpopolnjeval se je še pri Radovanu Vlatkoviću na salzburškem »Mozarteumu«. Med študijem v Ljubljani je prejel študentsko Prešernovo nagrado za izvedbo Prvega koncerta za rog in orkester Richarda Straussa. Leta 2001 je zmagal na mednarodnem tekmovanju »Citta di Porcia«. Od leta 1999 kot asistent, od leta 2004 pa kot docent predava na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 2005 se je odzval povabilu iz Zagreba in kot docent predava tudi na tamkajšnji Akademiji za glasbo. Za svoje dosežke je leta 2008 prejel nagrado Prešernovega sklada. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, v katerem je že 17 let solo hornist, je med drugimi posnel koncerte R. Straussa, W. A. Mozarta, R. Gliera in J. Pauerja, posebej pa velja omeniti krstne izvedbe in premierna snemanja del L. Lebiča, I. Petrića, T. Habeta in U. Kreka.

Evan Christ se je rodil V Los Angelesu: Študiral je matematiko in kompozicijo na harvardski univerzi, nato pa dirigiranje pri Gertu Bahnerju na Univerzi za glasbo in gledališče »Felix Mendelssohn Bartholdy« v Leipzigu. Izpopolnjeval se je pri Christophu Eschenbachu. Bil je stalni dirigent v opernih hišah v Wurzburgu in Wuppertalu, od leta 2008 pa je Glasbeni direktor državnega gledališča v Cottbusu. Prejel je več nagrad za dirigiranje, med drugim nagrado nemških gledališč leta in posebno nagrado v okviru nemškega tekmovanja za mlade dirigente (deutscher Dirigentenpreis), obe leta 2006. Poleti 2011 je debitiral na salzburškem festivalu, kjer je z dunajskim komornim orkestrom Klangforum Wien izvedel delo Macbeth Salvatora Sciarrina.

Matej Venier
 

POSNETKI:

Koncert za Rog št. 2. v Es-Duru KV 417
1. Allegro maestoso 6:28 (poslušaj!)
2. Andante 3:40
3. Rondo 3:26

Koncert za Rog št. 3 v Es-Duru KV 447
4. Allegro 6:56
5. Romanze (Larghetto) 4:52
6. Allegro 3:41

Koncert za Rog št.4 v Es-Duru KV 495
7. Allegro maestoso 8:12
8. Romanza (Andante) 4:48
9. Rondo (Allegro vivace) 3:46

Koncert št.1 v D-Duru KV 412/514
10. Allegro 4:58
11. Rondo (Allegro) version K.Marguerre 3:45

12. Rondo v Es-Duru KV 371 5:38