Resna glasba

BOŽIDAR KOS

BOŽIDAR KOS: AURORA AUSTRALIS (2011)

Format: CD

Šifra: 112348
EAN: 3838898112348

BOŽIDAR KOS: AURORA AUSTRALIS BOŽIDAR KOS: AURORA AUSTRALIS

Božidar Kos, ugledni skladatelj, pedagog in teoretik se je rodil 3. maja 1934 v Novem mestu. Z glasbo se je začel ukvarjati že pri šestih letih, pozneje pa se je, ob študiju strojništva na ljubljanski Univerzi aktivno ukvarjal z jazzom. Kmalu je odšel v tujino, se po Evropi preživljal kot izvajalec jazza in aranžer, dokler se ni leta 1965 dokončno ustalil v Avstraliji. Tam je začel resno študirati kompozicijo in skladati. Po diplomi (glasba) je leto dni poučeval v ustanovi Torrens College of Advanced Education, leta 1976 pa so ga povabili na Fakulteto za glasbo na Univerzi v Adelaidi. Pogosto se je vračal v Evropo. Izpopolnjeval se je pri G. Ligetiju, B. Ferneyhoughu, M. Kaglu, na poletnih tečajih v Darmstadtu in drugod.
Vse bolj uglednega komponista in pedagoga Božidarja Kosa so leta 1983 povabili na Konservatorij za glasbo v Sydneyu, kjer je postal tudi vodja kompozicijskega in glasbeno-tehnološkega oddelka. Delo v tej ugledni ustanovi ga je kmalu uvrstilo med najvidnejše avstralske skladatelje in pedagoge tako na pacifiškem območju kot v svetu sploh. Leta 2002 se je upokojil in se vrnil v Adelaide, leta 2008 pa se je končno za stalno vrnil v Slovenijo. Njegova skladateljsko-estetska izhodišča najdemo v disciplinah, ki jih je začrtala avantgarda po drugi svetovni vojni, vendar preoblikovana v samostojno in izvirno glasbeno govorico. Kos je osnoval stil skrbno in spretno strukturirane, harmonsko senzitivne kompleksnosti. Komponira glasbo, ki raziskuje odnose med glasbenim prostorom, harmonijo, zvočno barvo in teksturo. Med drugim piše dela, ki so osnovana na harmonskem in sub-harmonskem spektru, ki vsebuje mikrotone različnih veličin.
Božidar Kos je dejaven na več področjih, povezanih s skladateljskim delom v Evropi in Avstraliji. Svoje delo je predstavil na mednarodnem tečaju za novo glasbo v Darmstadtu v Nemčiji, v Avstraliji je učil na poletni šoli za mlade avstralske in novozelandske skladatelje in na avstralski šoli skladateljev orkestralne glasbe. Predaval je tudi na Glasbeni akademiji v Ljubljani. Na mednarodnem muzikološkem simpoziju v Melbournu je predstavil dizertacijo o svoji skladateljski tehniki pod naslovom ‘In Search of perceptible Harmonic organisation’. Kos je bil tudi dolgoletni član predsedstva avstralske sekcije mednarodnega združenja za sodobno glasbo (ISCM) in izvršilnega komiteja društva avstralskih skladateljev. Od leta 1991 je tudi član društva slovenskih skladateljev.
Za svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim skladateljsko štipendijo Adolfa Spivakovskega, nagrado Alberta H. Maggsa, tretjo nagrado na mednarodnem glasbenem tekmovanju mesta Trst (Premio Musicale Citta di Trieste), tri nagrade kritikov Avstralije, med njimi tudi nagrado za najboljše avstralsko orkestralno delo in leta 2004 je dobil tudi nagrado za dolgoročni prispevek k napredovanju avstralske glasbe (For Long – term Contribution to the Advancement of Australian Music).
Skupščina Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je prof. dr. Božidarja Kosa 12. 6. 2003 izvolila za dopisnega, 21.5. 2009 pa za rednega člana.
Vrednost skladatelja potrjujejo tudi naročila solistov, ansamblov in orkestrov tako Daljnega vzhoda kot Evrope in Amerike, pa tudi iz Slovenije. Med drugim je pisal po naročilu skladbe tudi za mednarodno tekmovanje pianistov v Sydneyu ter za prestižno Advertiser John Bishop Memorial Commission /1984/, za festival umetnosti v Adelaide. Njegovo glasbo izvajajo mnogi sloveči solisti, ansambli in orkestri: Dene Olding, Keith Humble, Daniel Herscovitch, Georg Pedersen, Geoffrey Morris, John Hoffman, Graeme Lyall, Du Ning-Wu, Sally Ann Mays, Wolfram Christ, Monika Skalar, Aleksander Milošev, Bojan Gorišek, Tomaž Rajterič, Petar Ugrin, Milko Lazar, Milan Hudnik, Jaka Stadler, Symeron Ensemble, Petra String Quartet, Sydney Alpha Ensemble, Australia Ensemble, The Seymour Group, Flederman Quartet, Pipeline, Offspring Ensemble, Australian Contemporary Music Ensemble, Synergy Percussion, The Greenway Group, Goossens Ensemble, The Australian Contemporary Players, Slowind Ensemble, Lontano Ensemble, Concorde Ensemble, Arditti String Quartet, Kiev Percussion, Studio za tolkala, Tambuco percussion ensemble, Ansambel Slavko Osterc, Sydney Symphony Orchestra, Adelaide Symphony Orchestra, Brisbane Symphony Orchestra, Sydney Conservatorium Symphony Orchestra, Elder Conservatorium Symphony, Simfoniki RTV Slovenia, Rundfunk-Sinfonieorchester Saarbrücken, Orkester slovenske filharmonije, itd.

 
AURORA AUSTRALIS
Aurora australis je polarni sij ki je vidljiv ponoči na južnem nebu kot bleščeč trepetajoč žar. Pojavlja se v neskončnih različicah, a najbolj pogosto kot valovi in nagubane plasti barvaste svetlobe. Svetlobne zaplate in stolpci v raznih barvnih odtenkih se naglo premikajo sem ter tja, kot da plešejo visoko v atmosferi, pod njimi pa je temno nebo.
Aurora pomeni tudi svitanje, jutranja zarja ali zora. V prenesenem smislu bi lahko rekli, da pomeni tudi začetek tistega, kar se bo šele zgodilo, nečesa, kar je še nepoznano in skrivnostno.
Skladba Aurora Australis ni programsko delo, vendar pa po zgradbi spominja na ta atmosferski fenomen. Oblika skladbe poteka v valovih in orkestrske barve se nenehno spreminjajo. Glasbeno gradivo, ki ga igrajo flavte, oboe in klarineti, pogosto vzbuja vtis ‘migljajočega, bleščečega’ zvočnega tkiva, medtem ko tolkala često igrajo domala plesne ritme zelo potiho, kot da so ti izvajani nekje v daljavi. Fagoti, kontrafagot in tuba pa igrajo, posebno v prvem delu skladbe, globoke in počasne ‘melodije’, ki predstavljajo temno stran zvočnega spektra.
Skladba je zasnovana na harmonskem in sub-harmonskem spektru. Številne tonske višine se zato razlikujejo od tradicionalnih temperiranih tonskih višin; včasih za približno šestino, drugič pa za četrtino tona.
Aurora Australis je bila napisana po naročilu Australian Broadcasting Corporation.
B.K.


IZ TISKA
Ampak kakšen je bil potem Božidar Kos! Njegove glasbe sicer pri nas nismo slišali prvič, vedno smo se je veselili, toda tale Aurora Australis nas je pa sukala in zapeljevala čez vse pametne mere, se pravi, da je navdušujoča mojstrovina. Vsekakor je Božidar Kos danes v vsem svetu eno najbolj muzikalnih in svežih peres s svojo neverjetno sposobnostjo visoke komediografije različnih slogov v harmonizacijo, ki je v svoji duhovitosti sočasno čudovito zabavna in vendar tudi bodičasto pomenljiva.
(Peter Kušar, Dnevnik, maj 1998)

Aurora Australis slovensko-avstralskega skladatelja Božidarja Kosa je slikovito, skorajda impresionistično delo z dovršeno orkestracijo, ki postreže s paleto delikatnih tekstur in premišljenih zvočnih učinkov … orkestracija je izredno domiselna in očarljiva.
(Anton Rovner: Svetovni glasbeni dnevi
2000, Musica-Ukrainica, Odessa)


SIMFONIJA ŠT.1
(In memoriam cara Milana)

Simfonijo s posvetilom “In memoriam cara Milana” sem napisal v spomin na svojo pokojno ženo. To je enostavčna skladba, sestavljena od več povezanih odsekov. Osnovni glasbeni material sestavlja devet kratkih melodij; v kompozicijskem pro- cesu so bile postopno uvedene v razne skladbene teksture, potem pa se neneh- no transformirajo. Celoten glasbeni ma- terial je na ta način tudi v vsakem odseku drugače preoblikovan. Te melodije so na poseben način izpeljane iz devetih stihov, s katerimi sem poskušal izraziti Milanino pomembnost v mojem življenju. Skladba se končuje z odsekom v katerem godala vseh devet melodij izvedejo v originalni obliki v počasnem tempu. Spremljava se- stoji od klavirja, harfe in zvončkov ali pa flavt, in to vedno v visoki legi. Melodije so razdeljene s kratkimi epizodami, vsaka z drugim materialom, ki je bil predtem razvit v poteku skladbe. Ta zaključni odsek po sestavi na določen način spominja na tradicionalno podaljšano “Codo”.
B.K.


IZ TISKA
Tako mi je dala še največ duhovne vsebine uvodna Kosova simfonija. Kosa sicer poznamo kot izrazitega modernista, v svoji Simfoniji – že naslov izdaja jasno navezavo na tradicionalne modele oblikovanja simfoničnega stavka – pa so trdi robovi močno zrahljani v skoraj modalno opojne barve, ki imajo v svoji čarobnosti nekaj messiaenovskega. Kos se je dokazal kot mojster orkestra in kot velik arhitekt simfonične tvorbe – umirjeno izraznost je pač mogoče povezovati s komemorativnim značajem dela in melanholično prihajajočo jesenjo. Takšno atmosfero pa lahko glasbeno izriše samo velik mojster. (Gregor Pompe, Dnevnik, ponedeljek, 24. septembra 2007)

(Kosova) Simfonija je veliko delo. Začne v mirnem preblisku melodičnega vzorca, nadaljuje s pospešenim tempom, postane resnobna, čutna, senzibilna. Melodični vzorčki imajo razprostrto podlago, spremenijo pogled na ritmično prostranost. Glasba, ki je nastala kot spomin na skladateljevo ženo, ima sestavino devetih melodij, a to je stvar njegovega koncepta. Tisto, kar poslušalca pritegne, ga počasi in trdno prepriča, je notranji lok, ki povezuje, ki sledi eni sami ideji. Kosova Simfonija…je v bistvu čista glasba, ki nekaj časa nabira moči, da bi jo v sklepnem delu izpeljala kot daritev.
(Pavel Mihelčič, Delo, ponedeljek, 24. septembra 2007)


SIMFONIJA ŠT.2
(Simfonija dveh kontinentov)

Simfonija št.2 je enostavčna skladba v dveh delih, od katerih je vsak sestavljen iz več povezanih odsekov. Prvi del sem začel pisati v Avstraliji, ko sem se že pripravljal na povratek v Slovenijo. Obdajala so me vsakovrstna čustva in občutki; od razburjenja in veselja, ker se končno vračam v domovino, do otožnosti zaradi odhajanja iz okolja, v katerem sem preživel 43 let in v katerem mi je uspelo uresničiti večino mladostnih sanj. Vmes pa je bilo še veliko zaskrbljenosti, negotovosti in vznemirjenj, povezanih z vprašanjem, kaj vse me čaka v Evropi. Pisanje simfonije sem moral čez nekaj časa prekiniti - najprej zaradi zdravstvenih razlogov, potem pa zaradi pakiranja in selitve. Komponiranje drugega dela sem nadaljeval šele po približno sedmih mesecih,ko sem se končno ustalil v svojem novem domu v Sloveniji. Takrat pa so se mi začele dogajati nenavadne stvari. Sredi pisanja sem dobival nenadne kratke zelo realistične prebliske iz svojega življenja v Avstraliji. Na momente sem bil prestavljen v neke trenutke, ki sem jih preživel na tem kontinentu, kot da se moj razum ni mogel sprijazniti s povratkom v Evropo in mi je tako zrcalil slike o tem, kaj sem zapustil. To se mi je dogajalo, dokler nisem skončal komponirati Simfonijo št.2.
Prvi del skladbe je torej obarvan z občutki vznemirjenosti, nesigurnosti, neugodja a obenem tudi veselja in razburjenja. V mislih sem bil preokupiran z odhodom v Evropo. Spomini na življenje v Avstraliji pa so me prevzemali za časa komponiranja drugega dela simfonije. Ta del se začne z razvitjem kratke melodije med rogom in trobento, ki se kmalu razširi v druge instrumentalne skupine in postane glavni material drugega dela skladbe. Pojavlja se v raznih preoblikah vse do zaključnega odseka in s tem daje drugemu delu skladbe značilnost in stabilnost.
Simfonijo št.2 je naročila RTV Slovenija.

B.K.


IZ TISKA
 Kosova Druga simfonija…(je) nadaljevalka duhovne dediščine (Messiaen), grajena kalejdoskopsko, s sijajno veščino v vseh tehničnih pogledih, stroga in hkrati domišljijsko-zvočno cvetoča.
(Jure Dobovišek, Delo, sreda 25. novembra 2009)

Relikt melodije in ritma ostaja precej drugače zarisan v Simfoniji št.2 Božidarja Kosa, tudi glede izvajalske drže najsvetlejši točki večera. Znova smo lahko prisluhnili marsikateri skladateljevi sposobnosti, kot je na primer držanje harmoničnega ravnovesja zvočnega prostora in orkestrskih barv. V skladbi tlečega poenotnega gradiva se pulz spretno pretaplja v teksturo, tolkalske epizode se ne uklanjajo samozadostnosti, glasbeni tok pa se pne v razvejani strukturi. Božidar Kos je ustvaril mojstrsko delo silnega izraza, pravo prometejsko razdajanje muzikalnega izžarevanja.
(Primož Trdan, Dnevnik, petek, 27.11.2009)


 

SKLADBE
1. AURORA AUSTRALIS    14.47 (
poslušaj!)
Simfonični orkester Slovenske filharmonije
Dirigent: Marko Letonja

2. SIMFONIJA ŠT. 1     26.10
In Memoriam Cara Milana
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: En Shao

3. SIMFONIJA ŠT. 2     25.02
Simfonija dveh kontinentov
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent: En Shao

Cena: 11,07 EUR
Nakup digit. mp3 verzije

Moja košarica

Vaša košarica je prazna.

Moj račun

Prijavite se na e-novice RTV SLO ZKP: