IACOBUS GALLUS

IACOBUS GALLUS: KOMORNI ZBOR RTV SLO, DIR. SEBASTJAN VRHOVNIK, HOLGER SPECK, DOMEN MARINČIČ, TOMAŽ SEVŠEK, LES FAVOURITES

Resna

Format: Dvojni CD

Šifra: 112126

EAN: 3838898112126

    Tuji portali:

15,43 EUR

Komorni zbor RTV Slovenija


Dirigenta:
Sebastjan Vrhovnik
Holger Speck


Domen Marinčič
violone
Tomaž Sevšek
pozitiv

Les Favorites

 

Ko je leta 1591 v Pragi umrl Iacobus Gallus, so njegovi prijatelji izdali naslednjo osmrtnico: IN TVMVLVM IACOBI HANDELII CARNIOLI INSIGNIS MVSICAE PRACTICAE ARTIFICIS QVI PRAGAE IIII. (POST) IDVS IVLII PIE IN CHRISTO OBDORMIVIT ANNO M. D. XC. I. V prevodu se glasi: »Na grob Jakoba Handla Kranjca, slavnega umetnika praktične glasbe, ki je pobožno zaspal v Kristusu v Pragi, četrti dan po julijskih idah leta 1591.« Na osmrtnici je bil tudi skladateljev portret v lesorezni tehniki. Ob podobi je napis: IACOBVS HANDL : GALLVS DICTVS : CARNIOLVS : AETATIS SVAE XL : ANNO MDXC. Skladatelju je bilo ime Jakob, pisal pa se je v resnici Handl oziroma Hàndl ali Hándl ali Händl. Mož ima še posebno ime, lahko bi rekli psevdonim ali – bolje – umetniško ime: Gallus, kar pomeni Petelin. Mož je Kranjec, to pomeni, da je rojen v Vojvodini Kranjski. Izraz Kranjec nam pove o njegovem poreklu oziroma domovini, ne pove pa ničesar o njegovi narodnosti. Po vsej verjetnosti je bil Slovenec, ker je pač večina prebivalstva bila slovenska. Mož na podobi je bil leta 1590 star 40 let. Ni težko zračunati, da se je rodil leta 1550.

Organist v Zabrdovicah. Med vsemi predstojniki, ki jih je imel v svojem kratkem življenju, je Gallus posebej cenil zabrdoviškega opata Kasparja Schönauerja, saj ga v svojih predgovorih večkrat omenja. Opata se je spomnil ob njegovi smrti 1. januarja 1589, ko mu je zložil Epicedion harmonicum, iz katerega zvemo marsikateri podatek iz opatovega življenja. O opatovem odnosu do skladatelja nam pove naslednji stavek:
»Brez nečimrnosti bi želel reči: kakor se sončnica in nekatere druge cvetlice po svoji dolžnosti vedno obračajo k soncu, tako se je on kot predstojnik navadno obračal k mojim Muzam ter jim pripravljal varno zgrajeno streho in zavetje.« Odprto ostane vprašanje, koliko časa je bil Gallus v Zabrdovicah oziroma pri opatu Schönauerju. Zelo verjetno je prišel sredi sedemdesetih let, odšel pa je v Olomouc na prelomu desetletja.

Kapelnik v Olomoucu. Prva tiskana Gallusova skladba je Undique flammatis na čast olomouškemu škofu Pawlowskemu. Ni jasno, ali je Gallus že bil v škofovski službi, ko je skladbo napisal, ali pa je službo dobil, ker je napisal skladbo. Škofu Pawlowskemu je Gallus posvetil prvo in drugo knjigo Selectiores quaedam missae. Zanimivo je, da iz teh predgovorov kaj malo zvemo o življenju škofa Pawlowskega. Očitno je, da Gallus ni imel do škofa Pawlowskega tako osebnega odnosa kot do opata Schönauerja. Vsekakor pa je šel k njemu v službo, ker je pač bila ta služba bolj imenitna in ugledna. V njej je ostal do 26. julija 1585, ko mu je škof Pawlowsky podpisal odpustnico oziroma »potrdilo o zvestem službovanju«. Iz nje zvemo, da je bil Gallus v Olomoucu od škofa »sprejet v število naših družabnikov in postavljen za načelnika naše glasbene kapele na koru«. Iz te službe – kot rečeno – pa odhaja »deloma zaradi želje po spremembi podnebja, ki mu je tu manj prijalo, deloma tudi iz drugih upravičenih in zadostnih razlogov«. Nekateri menijo, da so bili »drugi zadostni razlogi« v tem, ker je hotel sam nadzorovati svoje tiske v Pragi.
Že leta 1580, ko je bil v službi pri škofu Pawlowskem, je Gallus izdal zbirko maš v štirih knjigah, od katerih ima prva naslov: SELECTIORES QVAE- DAM MISSAE, PRO ECCLESIA DEI NON INVTIles, nunc primum in luce datae ac correctae ab Authore Iacobo Handl. TENOR. PRAGAE Ex Officina Typoghraphica Georgii Nigrini. Anno M. D. LXXX. V prevodu se glasi: »Nekaj izbranih maš, ki za Božjo Cerkev niso nekoristne, zdaj prvikrat na svetlo dane in popravljene od avtorja Jakoba Handla. Tenor. V Pragi. Iz tiskarske delavnice Jurija Nigrina. Leta 1580.« Prav značilno je, kako Gallus razdeli zvezke po glasovih. V prvem zvezku so 8–glasne, v drugem 6–glasne, v tretjem 5–glasne in v četrtem 4–glasne maše. Tako je urejen tudi četrti zvezek Opus musicum in tako so deloma razdeljeni tudi madrigali v zbirki Harmoniae morales oziroma Moralia. Zanimivo je, da se je skladatelju zdela potrebna opomba, da so maše zdaj prvič objavljene, še bolj pa druga opomba, da so maše od skladatelja popravljene.

Kantor v Pragi. Po Olomoucu se je Gallus naselil v Pragi, kjer je ostal do smrti. To zvemo iz zapuščinskega zapisnika, iz njega pa tudi zvemo, kakšno službo je Gallus v Pragi imel. Bil je »kantor pri cerkvi sv. Janeza na Bregu«. Kdaj je prišel, pa zvemo iz predgovora k Harmoniae morales. Tam pravi: »Cerkveni zbor me že tri leta trajno zaposluje.« Ker je bil predgovor podpisan 29. januarja 1589, smemo sklepati, da je Gallus sprejel to službo najkasneje 29. januarja 1586. Iz vsega tega smemo misliti, da je šel Gallus iz Olomouca naravnost v Prago.
Kmalu potem, ko je prišel v Prago, je Gallus izdal svojo drugo zbirko Opus musicum. Prve tri knjige so izšle raz- meroma kar hitro druga za drugo, četr- ta pa je počakala nekaj let. Prva knjiga ima naslov: TOMVS PRIMVS MVSICI OPERIS, HARMONIARVM QVATVOR, QVINQVE, SEX, OCTO ET PLVRIVM VOCUM, QVAE EX SANCTO CATHOLICAE ECCLESIAE VSV ITA SVNT DISPOSITAE, VT omni tempore inseruire queant. Ad Dei Opt: Max: laudem, & Ecclesiae sanctae decus. Incipit pars Hiemalis. AVTHORE Iacobo Hándl. TENOR. PRAGAE, TYPIS GEORGII NIGRINI. Anno M. D. LXXXVI. V prevodu: »Prvi zvezek glasbenega dela štiri, pet, šest, osem in večglasnih harmonij, ki so po rabi svete katoliške Cerkve tako razporejene, da se lahko uporabijo ob vsakem času. V večjo hvalo Boga najboljšega in najvišjega in v okras svete Cerkve. Začenja zimski del. Avtor Jakob Hándl. Tenor. V Pragi, v Nigrinovi tiskarni. Leta 1586.« Skladatelj najprej napoveduje, da je to prva knjiga. Ostale tri imajo načelno enak naslov, le številka knjige se spreminja. Vsaka knji- ga je razdeljena v zvezke s posameznimi naslovi. Vsaka skladba je namenjena najmanj za štiri glasove, nato pet, šest, sedem, osem, devet, deset, dvanajst, šestnajst in štiriindvajset. Do osem glasov je skladba za en zbor, pri osem že deli na dva, pri dvanajst na tri, pri šestnajstih pa tudi na štiri zbore, čeprav ne vedno.
Dobro leto pred smrtjo pa je skladatelj izdal tretjo zbirko, in sicer posvetnih skladb ali madrigalov, ki jo imenuje Harmoniae morales: »Dajem ji naslov Moralia in želim, da se poslej tako imenuje.« Čeprav je Gallus želel, da se imenujejo Moralia, pa je sam dal zbirki naslov Harmoniae morales. Njegov brat Jurij je bil v tem bolj dosleden, ko je dal posthumni izdaji naslov Moralia. V Harmoniae morales je skladatelj uvrstil 53, v Moralia pa njegov brat 47 skladb. Tako je vseh madrigalov 100, motetov je 374, maš pa 16; skupaj 490 skladb.

Življenje in delo Iacobusa Gallusa: dr. Edo Škulj



Komorni zbor RTV Slovenija je eden najstarejših evropskih radijskih ansamblov (1937). Domač si je tako s staro kot tudi z novo glasbo – nemalokrat tako mlado, da mu je v čast celo krstiti jo. Pogosto je njegov par pri poustvarjanju Simfonični orkester RTV Slovenija ali druge skupine glasbil, tako da pevci niso razgledani le v ustvarjalnosti a cappella.
Zbor je bogat tudi z dosežki: s plaketo Orfej, nagrado Društva slovenskih skladateljev, jugoslovanskim redom dela zlatega venca, s priznanjem tekmovanja Let the Peoples Sing … Skupaj z radijskimi pevci so poustvarjali naslednji dirigenti: Franc Kimovec in Drago M. Šijanec že pred drugo svetovno vojno, Ciril Cvetko, France Marolt in Milko Škoberne po njej, leta 1962 pa je zbor prevzel Lojze Lebič in ga izoblikoval v vodilni slovenski zbor. Začeto pot je nadaljeval dirigent Marko Munih, tudi z nastopi na uglednih evropskih festivalih od Bruslja in Firenc do Dubrovnika. Vrsto dirigentov so nadaljevali Jože Fürst, Mirko Cuderman, Tomaž Faganel, Matevž Fabijan, Matjaž Šček in Urša Lah ter Stojan Kuret. Ansambel zadnja leta deluje projektno, gosti pa dirigente, kot so na primer Stefan Parkman, Günther Theuring (odmevna Evroradijska Projekta Gallus Radia Slovenija 2001, 2002 ter 2003 skupaj s Festivalom SEVIQC Brežice), Sebastjan Vrhovnik (Projekta Gallus 2007 in 2008), Martina Batič (odmevni Evroradijski projekt Ko poezija postane glasba, 2007), Dani Juris in Holger Speck (Projekt Gallus 2010).

 

Sebastjan Vrhovnik. Po zaključeni Srednji glasbeni in baletni šoli (splošna teoretska smer, 1997; petje, 2003) se je leta 2004 vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Z odliko je diplomiral pod mentorstvom docenta Marka Vatovca, zdaj pa zaključuje magistrski študij na Visoki šoli za glasbeno in uprizarjajočo umetnost v Gradcu (Avstrija), v razredu Johannesa Prinza, smer zborovsko dirigiranje. Od leta 2006 je asistent za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kot predavatelj vodi različne zborovodske delavnice doma in v tujini. Trenutno deluje kot dirigent MePZ Akademije za glasbo, je dirigent Komornega zbora Obala Koper in od jeseni 2009 Akademskega pevskega zbora (APZ) Toneta Tomšiča. Kot gostujoči dirigent sodeluje s Komorn im zborom RTV Slovenija, zborom Mariborske opere in žensko vokalno skupino ČarniCe, s katero je posnel zgoščenko Jagodni izbor za ženski zbor.
Do leta 2006 je vodil Mešani pevski zbor Cantemus iz Kamnika, s katerim je dosegel številne uspehe na domačih in tujih tekmovanjih (Naša pesem 2001, 2003; Spittal, Avstrija, 2005; Maribor, 2006; Mernes, Nemčija, 2006) ter posnel zgoščenko Most. V letih 2003–2009 je vodil Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič in tudi z njim posegal po nagradah na tekmovanjih (regijsko tekmovanje pevskih zborov Slovenije 2004; Ostrów Wielkopolski, Poljska, 2006; Bad Ischl, Avstrija, 2007). V sezoni 2007/2008 je bil dirigent Mešanega pevskega zbora Glasbene Matice Ljubljana.

 

Holger Speck, dirigent in umetniški vodja Vokalnega ansambla Rastatt & Les Favorites, uživa ugled karizmatičnega, na številnih področjih zgodovinske izvajalske prakse izkušenega glasbenika, ki obvladuje ne le zvočno-estetske posebnosti, temveč jim zna tudi spretno vdihniti življenje.
Njegovi posnetki za založniško hišo Carus dosegajo odlične ocene (Grammophone, American Record Guide, Fanfare, L'Orfeo, Pizzicato, Diapason, Classicstoday …). S svojo muzikalnostjo in izobraženostjo – tudi kot pevec – svojim ansamblom zagotavlja prefinjeno zvočno kakovost.
Doslej se je predstavil občinstvu v Baden-Badnu, na festivalih v Schwetzingenu in Stuttgartu, na produkcijah s SWR, Deutschlandradio Kultur Berlin in Deutschlandfunk Köln, kot gostujoči dirigent in predavatelj ter strokovnjak za interpretacijo in zgodovinsko izvajalsko prakso pa v številnih evropskih državah, tudi v Sloveniji.
Holger Speck poučuje na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju.


Baročni orkester Les Favorites (2003) sestavljajo priznani strokovnjaki za baročno glasbo, zato ga odlikuje transparenten, slogovno utemeljen in vznemirljivo zasnovan glasbeni jezik. Nastopa tako samostojno kot tudi kot spremljevalec Vokalnega ansambla Rastatt. Ansambel je poimenovan po dvorcu Favorite pri Rastattu, ki si ga je zamislila mejna grofica Sybilla von Baden. Njene sanje je uresničil Michael Ludwig Rohrer, njegova čutna arhitektura pa je interpretacijam Baročnega orkestra Les Favorites za zgled.

Orkester(in vokalni ansambel) premore izredno obsežen repertoar predvsem baročnih del, s svojimi posnetki pri Založbi Carus pa dosega odlične kritike in odmevne pohvale glasbenih strokovnjakov domačih in tudi tujih medijev.

Člani Baročnega orkestra Les Favorites:
Torsten Übelhör, orgelski pozitiv, Sabine Kreutzberger, viola da gamba, Franziska Finckh, viola da gamba, Johannes Gontarski, teorba, Dennis Götte, teorba.


Domen Marinčič je študiral violo da gamba pri Hartwigu Grothu v Nürnbergu in pri Philippu Pierlotu na Visoki šoli za glasbo Trossingen. Poleg tega je pri Carstnu Lohffu z odliko diplomiral iz čembala in končal podiplomski študij generalnega basa pri Albertu Rinaldiju. Leta 1997 je zmagal na 1. mednarodnem tekmovanju »Bach-Abel« v nemškem Köthnu. Več let je sodeloval z uveljavljenim belgijskim ansamblom Ricercar Consort, zdaj pa veliko nastopa in snema z ansamblom Ensemble Phoenix Munich. Snema za založbe, kot so Harmonia Mundi France, Aeolus, Ricercar in Oehms Classics. Soustanovil je ansambel Musica Cubicularis in zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis.


Tomaž Sevšek je študiral orgle pri Zsigmondu Szathmáryu in čembalo pri Robertu Hillu na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu. Eno leto se je v okviru izmenjave dodatno izobraževal na Eastman School of Music v Rochestru (ZDA) pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu. Leta 2003 je v Freiburgu končal podiplomski študij orgel in diplomiral iz čembala. Uspešno koncertira doma in v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija, Francija, Španija, ZDA). Redno nastopa s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Soustanovil je ansambel Musica Cubicularis in zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonia Antiqua Labacensis. Več let je deloval kot strokovni tajnik komisije TEMSIG (Tekmovanja mladih slovenskih glasbenikov) in predsednik Slovenskega orgelskega društva.

 


CD 1

Missa super Iam non dicam vos servos (R 2):
1. Kyrie
2. Gloria (
poslušaj!)

3. Iubilate Deo omnis terra (OM 3/48)
4. Adoramus te Iesu Christe (OM 2/6)
5. Adoramus te Iesu Christe (OM 2/28)
6. Repleatur os meum laude tua (OM 1/94)
7. Cantabo Domino Deo meo (OM 3/55)
8. Sancta Trinitas, unus Deus (OM 3/6)
9. O homo, si scires (HM 28)
10. Si tibi gratia (HM 16)
11. Quid sis, quid fueris (HM 41)
12. Qui capit uxorem (M 22)
13. Cum moritur dives (M 44)
14. Gallus amat Venerem (HM 6)
15. Quam gallina suum parit ovum (HM 7)
16. Dulcis amica veni (HM 21)
17. Linquo coax ranis (HM 46)
18. Anseris est giga (HM 47)

 

CD 2

1. In Domino speravit cor meum (OM 1/83)
2. Duo seraphim clamabant (OM 3/1)
3. Gloria tibi Trinitas (OM 3/2)
4. Benedicamus Patre et Filium (OM 3/5)
5. Sancta et immaculata Virginis (OM 4/37)
6. Nativitatem beatae Mariae Virginis (OM 4/34)
7. Ave Maria (OM 1/70)
8. Ave Maria (OM 4/39)
9. Elisabeth impletum est tempus (OM 4/20)
10. Si prolixa facit (HM 24)
11. Archipoeta facit versus (HM 36)
12. O mors, quam dura (HM 42)
13. En ego campana (HM 43)
14. Tempore felici (M 2)
15. Qui bene succedit (M 13)
16. Qui sunt multa bona (M 16)
17. Quam bene (M 42)
18. Musica Musarum germana (M 29)


Missa ad imitationem Pater noster (SQM Liber I):
19. Kyrie
20. Gloria
21. Credo
22. Sanctus
23. Agnus Dei

 

KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA

Komorni zbor RTV Slovenija je eden najstarejših evropskih radijskih ansamblov (1937). Pogosto je njegov par pri poustvarjanju Simfonični orkester RTV Slovenija ali druge skupine glasbil, tako da pevci niso razgledani le v ustvarjalnosti a cappella. Skupaj z radijskimi pevci so poustvarjali naslednji dirigenti: Franc Kimovec in Drago M. Šijanec že pred drugo svetovno vojno, po njej pa Ciril Cvetko, France Marolt, Milko Škoberne, Lojze Lebič, Marko Munih, Jože Fürst, Mirko Cuderman, Tomaž Faganel, Matevž Fabijan, Matjaž Šček in Urša Lah, Stojan Kuret in Helena Fojkar Zupančič. Ansambel zadnja leta deluje projektno, bogati glasbeni arhiv Radia Slovenija, gosti pa dirigente, kot so na primer Stefan Parkman, Günther Theuring (odmevna Evroradijska Projekta Gallus Radia Slovenija 2001, 2002 ter 2003 skupaj s Festivalom SEVIQC Brežice), Sebastjan Vrhovnik (Projekta Gallus 2007 in 2008), Martina Batič (odlični Evroradijski projekt Ko poezija postane glasba, 2007), Dani Juris in Holger Speck (Projekt Gallus 2010).

 

 

ZBORI

HUGO WOLF (2020)

12,41 EUR

Format: CD

160. obletnici rojstva skladatelja samospevov Huga Wolfa se pri ZKP RTV Slovenija poklanjamo z ... Več

LOJZE LEBIČ: ANTOLOGIJA (4 X CD)

LOJZE LEBIČ (2019)

34,89 EUR

Format: CD-4

V utemeljitvi k Prešernovi nagradi skladatelju Lojzetu Lebiču (1934) za življenjsko delo je leta ... Več

B. IPAVEC - A. LAJOVIC - R. GOBEC - KOMORNI ...

IPAVEC - LAJOVIC - GOBEC (2012)

12,41 EUR

Format: CD

Na pričujoči plošči se zanimivo družijo tri slovenske zborovske avtoritete in tri zborovodkinje, ki ... Več

MARKO MUNIH: PORTRET DIRIGENTA (DVOJNI CD + ...

MARKO MUNIH (2012)

16,10 EUR

Format: CD-2+DVD

CD 1: 1. Johannes Brahms: Pesem usode / Schicksalslied op. 54 14.38 – za zbor in orkester ... Več

KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA, DIR. SEBASTJAN ...

KOMORNI ZBOR RTV ... (2011)

12,41 EUR

Format: CD

Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let (1550–1595) natisnili ... Več

NOVI AKORDI (1901 - 1914): IZBOR SKLADB

RAZLIČNI IZVAJALCI (2011)

12,41 EUR

Format: CD

Izdaja je plod glasbene revije, ki je izhajala v Ljubljani pred stodesetimi leti. Gre za zbornik za ... Več

FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY - KOMORNI ZBOR ...

FELIX MENDELSSOHN ... (2011)

12,41 EUR

Format: CD

Lok, ki veže sakralne skladbe, upošteva čas nastanka del, torej sega od leta 1840 pa do leta 1847 – ... Več

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO IN KOMORNI ZBOR ...

SIMFONIČNI ORKESTER RTV ... (2008)

12,41 EUR

Format: CD

Leta 1784 je francoski dramatik Pierre Auguste de Beaumarchais v Kraljevem gledališču v Parizu ... Več