IRENA KOBLAR/EN SHAO

IRENA KOBLAR (KLAVIR), SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO, DIRIGENT EN SHAO: MOZART, BEETHOVEN, ŠKERJANC

Resna

Format: CD

Šifra: 112133

EAN: 3838898112133

    Nakup:

Nekateri glasbeni zgodovinarji prepoznavajo v Mozartovih (1756-1791) klavirskih koncertih “dnevnik” skladateljevega ustvarjalnega utripa, kompendij koncertantne umetnosti druge polovice 18. stoletja ter skladateljevega glasbenega mišljenja in zorenja nasploh. Gotovo je, da skladatelj ni le izpopolnil omenjene zvrsti, temveč jo je z umetelno združitvijo virtuoznega sijaja in simfoničnega kompozicijskega principa postavil na tirnice, iz katerih se je razvejila koncertantna umetnost 19. stoletja. Čeprav klavirski koncerti kažejo visoko raven kompozicijske kreativnosti, pa jih je skladatelj dojemal predvsem kot medij pianistične umetnosti, kot medij, s katerim je vzdrževal svoj koncertantni sloves. Koncert za klavir in orkester št. 12 v A-duru, KV 414, je prvi od treh koncertov (KV 413, KV 414, in KV 415), ki so nastali v letu 1782 in skupaj sestavljajo cikel. Gre za koncerte, ki dopuščajo tako komorno kot polno orkestrsko zasedbo. Koncert KV 414 je prvo Mozartovo tovrstno delo, katerega uvodni tutti prvega stavka vsebuje tri tematske skupine. Lahkotna briljanca glasbenega poteka raste tako iz značaja tem kot iz dialoga protagonistov. Temo drugega stavka si je Mozart sposodil iz uverture k operi La Calamità dei Cuori Johanna Christiana Bacha ter se s tem poklonil leta 1782 umrlemu vzorniku. V sklepnem rondoju se je skladatelj nekoliko poigral s pričakovanji poslušalcev, saj klavir ne vstopi z značilno temo, temveč s svojevrstno improvizacijo na le-to.


Klavirski koncert št. 2 v B-duru Ludwiga van Beethovna (1770-1827) je eno tistih del, ki jih je skladatelj v pismu založniku označil za eno “ne najboljših te zvrsti”. Razlog je bil najbrž ta, da je od prve izvedbe do objave preteklo nekaj let, v teh pa se je zgodil premik v skladateljevi glasbeni govorici. Klavirski koncert št. 2 je bilo po vsej verjetnosti prvo orkestrsko delo (1795), s katerim se je mladi skladatelj predstavil dunajskemu občinstvu. Dotlej je bil namreČ znan kot izvrsten pianist, kajti prav to mu je omogoČilo sprejetje v dunajske glasbene kroge. Čeprav ima koncert številko dve, je pravzaprav prvo skladateljevo delo te zvrsti. Obrnjeno zaporedje prvih dveh koncertov izhaja torej iz zaporedja objav koncertov in ne iz nastanka del. Ko se je Beethoven odpravljal na Dunaj, ga je njegov pokrovitelj grof Ferdinand von Waldstein pospremil z mislijo, “naj prejme Mozartovega duha iz Haydnovih rok”. Koncert je v resnici odmev na Mozartove klavirske koncerte, ki jih je Beethoven zelo občudoval, obenem pa sugerira odmik od mojstrovin velikega vzornika in hotenje po osebni govorici. Prvi stavek odpira daljša orkestrska ekspozicija, v kateri se soočita obe kontrastni temi - gradivo, ob katerem izpeljuje skladatelj nadaljnji potek stavka. Largo je poduhovljen dialog pretanjene zvočnosti klavirja in zvočnih razsežnosti orkestra. Koncert sklene poskočni rondo, katerega poudarjeni ritmični utrip ponese celotno glasbeno dogajanje.


Lucijan Marija Škerjanc
(1900-1973) je eden tistih slovenskih skladateljev, ki so močno zaznamovali slovensko glasbeno zgodovino 20. stoletja ne samo kot skladatelji s prepoznavnim in umetniško izbrušenim glasbenim jezikom, temveč tudi kot pianisti, dirigenti, glasbeni publicisti in pedagogi. Ne oziraje se na glasbeno-ideološke dvome in spopade je s široko glasbeno in splošno humanistično razgledanostjo svetovljansko obvladoval slovensko glasbeno dogajanje. Po študiju kompozicije na Dunaju pri Josephu Marxu je odšel v Pariz, kjer se je dodatno izpopolnjeval pri Vincentu d’Indyju. Študij dirigiranja je končal pri Felixu Weingartnerju na baselskem Konservatoriju. Slovensko glasbeno življenje je zaznamoval predvsem kot profesor kompozicije na ljubljanski Akademiji za glasbo ter nekoliko pozneje kot rektor iste ustanove, kot dirigent Orkestralnega društva Glasbene matice in zlasti kot izjemno uspešen direktor Slovenske filharmonije. Vseskozi je deloval kot glasbeni pisec in kritik, napisal je tudi več pedagoških priročnikov, nekaj monografij in razprav. Škerjančev glasbeni jezik je izhajal iz znanih, preverjenih, poslušalcu dostopnih izhodišč. Ideja napredka v glasbi kot primarna in zavezujoča kategorija glasbenega ustvarjanja, mu je bila tuja, Čeprav se je po drugi svetovni vojni preizkusil tudi v dodekafonski tehniki komponiranja. Škerjančeva glasbena govorica je bila predvsem tradicionalna, rafinirana ter lirično-melanholična. Concertino za klavir in godala je nastal leta 1949. Prvi stavek, Allegretto grazioso, sloni na sonatnem mišljenju. Adagio je krajši, meditativni intermezzo za klavir solo. Sklepni Allegro con spirito je rondo z več temami, ki jih povezujejo orkestralne medigre. Sklene ga coda, ki temelji na prvi temi stavka.

Katarina B. Hočevar


Pianistka IRENA KOBLAR je že več let prisotna na slovenskih in mednarodnih glasbenih odrih. Predanost umetnosti in nesporen talent, briljantna tehnika, muzikalnost in barvitost njenih izvedb jo uvrščajo med najbolj samosvoje pianiste njene generacije.

Prvo profesionalno glasbeno izobrazbo je pridobila v mojstrskem razredu ruskega pianista in pedagoga Sijavuša Gadžijeva na Centru za glasbeno vzgojo v Kopru. Študij je nadaljevala na klavirskem oddelku (koncertna smer) Mozarteuma v Salzburgu v razredu ruskega pianista in pedagoga Alekseja Lubimova. Med študijem se je izpopolnjevala tudi pri drugih pianistih in pedagogih vključno s Sergejem Dorenskim, Petrom Feuchtwangerjem, Solomonom Mikowskim, Johnom O’Connorjem in Eteri Andjaparidze. Leta 2006 se je z diplomo magistrice salzburške Univerze Mozarteum napotila v New York in se na Mannes College of Music izpopolnjevala pri ameriškemu pianistu Jeromu Rosu ter delovala kot koncertna pianistka in pedagoginja.

Veliko je nastopala na solo recitalih, s komornimi zasedbami in orkestri, doma in v tujini; v ZDA, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Španiji, na Irskem, Poljskem, Češkem, v Belorusiji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji… Nastopi z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV BiH, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, YMISO Symphony Orchestra, kvartetom Tartini in drugimi so bili odmevni in lepo sprejeti. Prejela je več prvih nagrad na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, prvo že pri desetih letih na tekmovanju mladih pianistov v Veroni (Italija), 26. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov leta 1995 v Ljubljani, mednarodnem tekmovanju Val Tidone, Italija, leta 2001…
O njeni igri so zapisali, da je “... nežno jasna, tehnično precizno izdelana in čutno pretresljiva …” (M. Paš, 2002, Radio Slovenija) in da jo odlikuje “… zanesljiva tehnika in spomin, poglobljena muzikalnost in zanimivo, mladostno niansiranje in kontrastiranje izbranih glasbenih besedil ...” (F. Križnar, 2006, Radio Slovenija). Leto za tem je njen prvenec z deli D. Scarlattija, L. van Beethovna, J. Brahmsa ter z dodatki J. S. Bacha in F. Chopina (prvi superavdio CD in prvi surround DVD na Slovenskem!) isti kritik v ljubljanskem časniku Dnevnik ocenil interpretacijsko in tehnično z najvišjo oceno (5), R. White (Guardian Unlimited, 2007) pa takole: “… Klavirske sonate Domenica Scarlattija so vedno bolj prisotne na CD … med odličnimi ponudbami pa ob velikih pianistih Vladimirju Horovitzu, Marthi Argerich in Ivi Pogoreliću še čembalist Kaun-Ae Lee …, med mladimi pianisti pa prepričjiva izvedba Irene Koblar …”, R. Sherman (New York Times’ WQXR radio, 2009) pa, da je “… Brahms v izvedbi Irene Koblar senzitiven in toplo ekspresiven”.
www.irenakoblar.com

 

Irena Koblar, klavir 

En Shao, dirigent  
Simfonični orkester RTV Slovenija 


SKLADBE:

Wolfgang Amadeus Mozart
Koncert za klavir in orkester št. 12, KV 414, A-dur 
1. Allegro 2. Andante 3. Allegretto

Ludwig van Beethoven
Koncert za klavir in orkester št. 2, B-dur, Op.19,
4. Allegro con brio 5. Adagio 6. Rondo. Molto Allegro

Lucijan Marija Škerjanc
Concertino za klavir in godala 
7. Allegretto grazioso (
poslušaj!), 8. Adagio, 9. Allegro con spirito (poslušaj!)