Resna glasba

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO IN KOMORNI ZBOR RTV SLO: SLOVENSKI KLASICIZEM IN BAROK (2008)

Format: CD

Šifra: 110702
EAN: 3838898110702

SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO IN KOMORNI ZBOR RTV SLO: SLOVENSKI KLASICIZEM IN BAROK SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO IN KOMORNI ZBOR RTV SLO: SLOVENSKI KLASICIZEM IN BAROK

Leta 1784 je francoski dramatik Pierre Auguste de Beaumarchais v Kraljevem gledališču v Parizu uprizoril komedijo o služabniku Figaru, ki prelisiči svojega plemiškega gospodarja in si kljub njegovim spletkam pribori ljubljeno dekle. Duhovita satira na račun oholega in razuzdanega plemstva je postala evropska uspešnica, jezila je gospodo in razveseljevala meščane, oblast jo je enkrat prepovedala in drugič spet dovolila, vsi pa so jo poznali in govorili o njej. Leta 1786 je zgodbo po libretu Lorenza da Ponteja uglasbil sam Mozart v nesmrtni operi Le nozze di Figaro.

Ljubljana ni dolgo zaostajala za Dunajem. Duhoviti kranjski šolski nadzornik Anton Tomaž Linhart je Figara preimenoval v Matička in ga prestavil na gorenjsko graščino. Spomladi 1790 je bil Matiček nared in Linhart je iskal glasbenika, ki bi mu uglasbil pevske prizore. Delo je opravil Ljubljančan Janez Krstnik Novak (1756–1833), eden redkih predstavnikov glasbenega klasicizma pri nas. Novak se je preživljal kot uradnik na deželni upravi, hkrati pa je živahno sodeloval v ljubljanskem glasbenem življenju kot pevec, violinist in skladatelj. Bil je član upravnega odbora ljubljanskega Filharmoničnega društva in med letoma 1809 in 1818 tudi njegov direktor. Očitno je poznal opero velikega Salzburžana in je po njegovem vzoru svoji scenski glasbi tudi dal naslov Figaro. Novak je uglasbil četrti prizor iz drugega dejanja Matička, v katerem dijak Tonček Nežki in gnadljivi gospe s pesmico izraža svojo zaljubljenost v vsako posebej in ves ženski spol na splošno, deseti prizor četrtega dejanja, v katerem se podložniki  zahvaljujejo baronu Naletelu, da je »spoštoval nedolžnost« ter privolil v Nežkino poroko z Matičkom in Jerčino poroko s Tončkom ter veseli sklepni prizor komedije. Živahna, gladko tekoča glasba v vsem podpira besedilo in dokazuje, da je Novak (najbrž na ljubljanskem jezuitskem kolegiju) prejel temeljito glasbeno izobrazbo in to dopolnil s študijem Mozartovih in Haydnovih partitur. Matička v Linhartovem času iz neznanih razlogov niso javno uprizorili, glasba pa se je izgubila in na prvih uprizoritvah leta 1848 v Novem mestu in 1849. v Ljubljani ni bila izvedena. Figaro je naša najstarejša ohranjena scenska glasba. Še posebej dragocena je, ker nam pričara avtentično ozračje Linhartove razsvetljenske veseloigre.

Kdaj je nastala Godovna kantata (Cantate zum Geburts oder Namensfeste einer Mutter, Kantata za god ali rojstni dan matere), ni znano. Ohranila se je v arhivu tržaškega Konservatorija Giuseppa Tartinija. Kantato za sopran, alt, tenor in bas ob spremljavi malega orkestra (flavta, godalni kvartet in kontrabas) na nemško besedilo neznanega avtorja, ki slavi materinsko ljubezen, je Novak gotovo napisal za praznovanje godu gospodarice v kakšni plemiški ali boljši meščanski hiši.

Janez Krstnik Dolar (Tolar, Tollarius) se je rodil leta 1621 v Kamniku. Študiral je na jezuitskem kolegiju v Ljubljani, leta 1639 pa je na Dunaju vstopil v jezuitski red in študiral filozofijo. Po letu 1645 je poučeval na jezuitskem kolegiju v Ljubljani. Leta 1652 je bil posvečen v duhovnika. Zapisano je, da je med letoma 1652 in 1658 poučeval glasbo na kolegiju v Ljubljani. Potem so ga službe vodile v Steyr, na Dunaj, v Gradec, Judenburg, spet v Ljubljano, Passau, bil je tudi regens chori v ogrskem Gyorju, po letu 1661 pa rektor jezuitskega bogoslovja na Dunaju in glasbeni vodja dvorne kapele habsburških cesarjev. Na teh dveh mestih je deloval do smrti leta 1672. Njegova glasba je za njegovega življenja izšla v dveh tiskanih izdajah (Musicalia varia (1665) in Drammata seu Miserere mei Deus (1666), vendar izdaji nista ohranjeni. Dolarjeve skladbe (3 maše, med njimi monumentalna Missa Viennensis, 5 psalmov ter trije instrumentalni baleti in dve sonati) so v prepisih ohranjene v glasbenih arhivih avstrijskih in čeških cerkva ter plemiških dvorcev. Dolar je bil ob svojem času cenjen in mnogo izvajan skladatelj, če lahko sklepamo po razširjenosti prepisov njegovih skladb. Zbirko njegovih del, ki so jo odkrili v zbirki muzikalij olomuškega škofa Karla Liechtensteina – med njimi so tudi Miserere mei Deus (4) – in v samostanu v Kremsmünstru, so poznali tudi na Češkem, v Turingiji, pa tudi v Železnem na dvoru Esterhazyjev. Dolar je kot glasbenik deloval pod okriljem italijanski kulturi naklonjenega cesarskega dvora. Zato ne preseneča, da je njegova glasba zvest odsev tedanjega dogajanja v baročni Italiji. Partituro psalma Miserere mei Deus je za natis v zbirki Monumenta artis musicae Sloveniae, ki izhaja pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pripravil Tomaž Faganel, ki je tudi prijazno prispeval življenjepisne podatke o skladatelju, navedene v pričujočem sestavku. To globoko pobožno delo je uglasbitev enainpetdesetega psalma v dvaindvajsetih glasbenih stavkih – vsakemu pripada po en stih svetopisemskega besedila, ki govori o pokori za grehe in božjem usmiljenju. V sedemnajstem stoletju so očetje jezuiti mogočne dunajske cesarje držali v trdnem duhovnem objemu. Iz spovednice so v marsičem usmerjali njihovo politiko in zasebno življenje, nenehno pa so jih tudi opominjali, da so kot smrtniki neznatni pred vsemogočnim Bogom. Dolarjeva skladba priča, kako učinkovito so znali svoja sporočila oviti v slovesno lepoto baročne glasbene govorice.

 

Janez Krstnik Novak
FIGARO
1) Tercet Andante – Allegretto – Andante - Presto (Nežka, Gospa, Tonček) 4'15
2) Kvartet Allegro moderato (Nežka, Gospa, Tonček, Matiček) 3'24
3) Finale Allegro moderato – Allegretto – Allegro moderato – Allegro molto (Nežka, Gospa, Jerca, Tonček, Matiček, Baron) 7'25 (poslušaj!)
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent Uroš Lajovic
SOLISTI:
Andreja Zakonjšek, sopran (Nežka), Alenka Gotar, sopran (Jerca), Mojca Vedernjak, mezzosopran (gospa), Matjaž Stopinšek, tenor (Tonček), Matjaž Robavs, bariton (Matiček), Jože Vidic, bariton (baron).

GODOVNA KANTATA
/Cantate zum Geburts- oder Namensfeste einer Mutter/
4) Andante (sopran, alt, bas, coro) * 4'10
5) Larghetto (coro) ** 1'35
6) Recitativ – Allegro – Recitativ – Presto (coro)*** 1'48
* v originalu Erstes, zweites, drittes. Kind, Chor der Kinder
* * v originalu Chor der Freunde
*** v originalu Chor der Kinder und Freunde
Simfonični orkester RTV Slovenija
Dirigent Uroš Lajovic
SOLISTI:
Andreja Zakonjšek, sopran, Mojca Vedernjak. mezzosopran, Matjaž Stopinšek, tenor, Jože Vidic, bariton.


Janez Krstnik Dolar
MISERERE MEI DEUS (in e)
7) Miserere mei (tenor) 0'49 (poslušaj!)
8) Et secundum multitudinem (sopran, bas), 1'56
9) Amplius lava me (sopran, alt, tenor) 1'53,
10) Quoniam iniquitatem meam (bas) 1'18,
11) Tibi soli (soli, zbor) 2'32,
12) Ecce enim iniquiitatibus (sopran) 0'40,
13) Ecce enim veritatem (bas) 2'25,
14) Asperges me (sopran, zbor) 2'12
15) Auditui meo (sopran, tenor) 1'47,
16) Averte faciem (alt, bas)0'46,
17) Cor mundum (zbor) 0'41,
18) Ne proicias me (bas) 1'11,
19) Redde mihi laetitiam (zbor) 0'33,
20) Docebo iniquos (tenor) 0'58,
21) Libera me (sopran, alt) 0'36,
22) Domine, labia mea (alt) 0'42,
23) Quoniam si voluisses (zbor) 0'37,
24) Sacrificium Deo (bas) 0'57,
25) Benigne fac (soli, zbor), 1'06,
26) Tunc acceptabis (bas) 0'45,
27) Gloria Patri et Filio (zbor) 0'28,
28) Amen (soli, zbor) 1'06 (poslušaj!)
Simfonični orkester in Komorni zbor RTV Slovenija
Dirigent Uroš Lajovic
Zborovodja: Tomaž Faganel
SOLISTI:
Suzana Ograjenšek, sopran
Barbara Kozelj, alt
Dejan Vrbančič, tenor
Janko Volčanšek, bas

 

Posneto: Slovenska filharmonija 18.1.2007 (Novak) in 30.3.2007 (Dolar).

Cena: 11,07 EUR

Moja košarica

Vaša košarica je prazna.

Moj račun

Prijavite se na e-novice RTV SLO ZKP: