STEFAN MILENKOVICH

STEFAN MILENKOVICH: BRAHMS & GLAZUNOV - VIOLINSKI KONCERT - EN SHAO - SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLO

Resna

Format: CD

Šifra: 113796

EAN: 3838898113796

    Nakup:

Glasbeni analitiki Johannesa Brahmsa (1833 – 1897) omenjajo kot »tretjega B« - po Bachu in Beethovnu. Glasbena zgodovina ga večkrat označuje kot zadnjega nemškega romantika 19. stoletja, vendar je potrebno njegov slog in odnos do umetnosti razumeti nekoliko širše. V primerjavi z »novonemškima« Lisztom in Wagnerjem je bil konzervativen, hkrati pa pravzaprav dedič simfonične zapuščine klasikov Mozarta, Haydna in zlasti Beethovna, njegove umetniške korenine pa segajo še globlje, v strogi baročni svet Bacha.

Svoj Violinski koncert v D-duruje Brahms napisal leta 1878, ko je preživljal prijetno poletje ob Vrbskem jezeru. Nastanku dela je botrovalo globoko in prisrčno prijateljstvo z violinskim virtuozom Josephom Joachimom, ki je bil sijajen violinist in tako se Brahmsu verjetno ni bilo težko odločiti, da napiše koncert in pri tem upošteva številne prijateljeve nasvete, zlasti pri oblikovanju solističnega parta. Še več: Brahms je Joachimu zaupal tudi izdelavo solistične kadence. Tako je nastalo eno najlepših del violinske literature, ki kaže neverjetno usklajenost Brahmsa lirika in Brahmsa klenega simfonika. Čeprav je v nasprotju z drugimi romantičnimi koncerti izrazito nevirtuozna skladba, pa je tehnično izjemno zahtevna in nič nenavadnega ni, da jo je Hans von Bülow imenoval kar "koncert proti violini". Violinski koncert je bil prvič izveden v Leipzigu 1. januarja 1879 pod skladateljevo taktirko s solistom Josephom Joachimom.

Aleksander Glazunov (1865 – 1936) je nase opozoril glasbeni svet že pri šestnajstih, ko je napisal svojo 1. simfonijo. V skladbi je dokazal  kompozicijsko znanje, hkrati pa poznavanje »ruskega sloga« sanktpeterburškega kroga skladateljev okrog Rimskega- Korsakova. Korsakov je bil njegov učitelj, ki je nekje zapisal, da se je glasbeno znanje nadarjenega mladeniča razvijalo bliskovito in zato ga je imel bolj za mlajšega kolega kot za študenta. Glazunov pa se je ob komponiranju lotil tudi dirigiranja, bil je tisti, ki je rusko glasbo predstavljal zahodnemu svetu še pred prelomom stoletij. Leta 1905 je postal direktor Konservatorija v Sanktpeterburgu in hkrati tudi profesor kompozicije, ki je vzgojil številne generacije, med študenti sta bila v njegovem času tudi Dmitrij Šostakovič in Sergej Prokofjev, katerih velikansko glasbeno nadarjenost je Glazunov nemudoma spoznal in ju nato nenehno vzpodbujal. Po prvi svetovni vojni so nekateri profesorji, pa tudi študentje začeli kritizirati konzervativnost direktorja Glazunova in zato se skladatelj in dirigent po gostovanju v Franciji leta 1928 ni več vrnil v domovino. Ker pa je kot razlog navedel bolezen, je v takratni Sovjetski zvezi ostal kljub vsemu cenjen in spoštovan umetnik.

Med najboljšimi in najbolj znanimi deli Aleksandra Glazunova je nedvomno Violinski koncert v a-molu, op. 82. Nastal je v prvih letih 20. stoletja, vendar je po slogu in duhu verni dedič preteklega stoletja. Naslanja se na violinske koncerte Wieniawskega, Čajkovskega, Laloja in Brucha. Skladatelj je delo napisal za prijatelja Leopolda Auerja, ki je Violinski koncert tudi prvi predstavil ruski publiki februarja 1905 v Sanktpeterburgu pod skladateljevo taktirko. Bleščeče delo je napisano v enem skladateljskem zamahu, brez pavze med stavki. To je bila pravzaprav novost v obliki koncerta in tako je nastala nekakšna rapsodična, oziroma tonski pesnitvi podobna koncertantna oblika. Leopold  Auer je bil učenec velikega Josepha Joachima, pozneje pa je sam poučeval Elmana, Heifetza in Milsteina. Ti sijajni umetniki pa so Violinski koncert Aleksandra Glazunova ponesli v vse večje koncertne dvorane zahodnega sveta, kjer ima svoje mesto še danes.

Monika Kartin


Violinist Stefan Milenković, ki je v Srbiji leta 2002 postal »Umetnik stoletja«, leto pozneje »Najbolj humana osebnost« in leta 2010 »Osebnost leta«, ima za seboj že izjemno dolgo in ustvarjalno umetniško pot. Nanjo je stopil kot otrok in pri šestnajstih letih odigral že svoj 1000. koncert, pri sedemnajstih pa imel v žepu zmage in nagrade na najuglednejših tekmovanjih kot so Paganinijevo in Rudolfo Lipizer v Italiji, Tibor Varga v Švici, Menuhinovo v Angliji, hannovrsko in tekmovanje Luisa Spohra v Nemčiji ter Kraljice Elizabete v Belgiji, ameriški mednarodni tekmovanji Mladi koncertni umetniki in tisto v Indianapolisu. Med številnimi orkestri, s katerimi koncertira, so Simfonični orkester Indianapolis, Berlinski simfonični orkester, Komorni orkester Orpheus, Aspenski komorni orkester, Helsinška filharmonija, Simfonična orkestra Severnonemškega in Francoskega radia, Orkester Velikega gledališča iz Moskve, Belgijski nacionalni orkester, Simfoniki iz Melbourna in Queenslanda, Mehiški državni simfonični orkester in Državni simfonični orkester Sao Paolo z mojstri taktirke kot so Sir Neville Marriner, Lorin Maazel, Vladimir Fedosejev, Daniel Oren in En Shao. Milenković je nastopal s petkratnimi nominiranci za Grammyja, rock zasedbo Gorillaz v gledališču Apollo v Harlemu z neposrednim prenosom za MTV, z Grammyjevim nominirancem, lutnjarjem Edinom Karamazovim pa tudi z balkansko kitarsko legendo Vlatkom Stefanovskim. Na slovitem Juilliardu je poučeval v sodelovanju z violinistom Itzhakom Perlmanom, trenutno pa je profesor violine na Univerzi Illinois. Podrobnejše informacije: www.milenkovich.com.

 

SKLADBE:
Johannes Brahms: Violinski koncert v D-duru

1. Allegro non troppo 25:05
2. Adagio 9:42
3. Allegro giocoso, ma non troppo vivace - Poco più presto 8:41 (poslušaj!)

Alexander Glazunov: Violinski koncert v a-molu
4. Moderato – Andante sostenuto – Più animato - Allegro 22:14

Stefan Milenkovich – violina
En Shao – dirigent
Simfonični orkester RTV Slovenija

STEFAN MILENKOVICH

Milenković je svetovno priznan vrhunski violinist, ki je zaslovel že kot deček. Že pri desetih letih je igral takratnemu predsedniku ZDA Ronaldu Reaganu, leto pozneje mu je prisluhnil predsednik Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, nekaj let pozneje pa tudi papež Janez Pavel II. Pri samo 37 letih se lahko pohvali z izjemno kariero, v kateri je sodeloval z najbolj priznanimi orkestri in dirigenti, svoj široki glasbeni razpon pa je obogatil tudi z nastopi v pop-rockovskih vodah, kot je sodelovanje s skupino Gorillaz. Poleg pestrega urnika na odrih deluje tudi kot pedagog, trenutno kot izredni profesor poučuje na univerzi v Champaignu v ameriški zvezni državi Illinois in kot gostujoči profesor na beograjski glasbeni akademiji, v preteklih letih pa je poučeval tudi na slovitem Julliardu.