ŽIGA STANIČ - J.S. BACH - W. A. MOZART

TASF & BOŠTJAN GOMBAČ: ČRNA LUKNJA

Resna

Format: DIGITALNO

Šifra: 115455

EAN: 3838898115455

    Nakup:

Skladba za TASF Črna luknja, ki je leta 2017 nastala na pobudo trobentača Franca Kosma in multiinstrumentalista Boštjana Gombača, je dobila ime tako rekoč sama po sebi. Zamišljena je bila kot osrednja skladba koncertnega sporeda, ki z začetnim in končnim delom oklepa skladbe drugih avtorjev.

 

SKLADBE:
Žiga Stanič: Črna luknja
I. del

Johann Sebastian Bach: Koncert za čembalo in godala v f-molu BWV 1056
(avtor priredbe: Blaž Pucihar)
Allegro moderato
Largo
Presto

Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za klarinet in orkester v A-duru KV 622
(avtor priredbe: Blaž Pucihar)
Adagio

Žiga Stanič: Črna luknja
II. del

 

Skladba za Trobilni ansambel Slovenske filharmonije, ki je leta 2017 nastala na pobudo trobentača Franca Kosma in multiinstrumentalista Boštjana Gombača, je dobila ime tako rekoč sama po sebi. Zamišljena je bila kot osrednja skladba koncertnega sporeda, ki z začetnim in končnim delom oklepa skladbe drugih avtorjev. V fizikalnem smislu je črna luknja nekaj, kar s svojo silno gravitacijo požre vse v svoji bližini, medtem ko pričujoča, metaforična črna luknja požira nekatere bolj ali manj prepoznavne glasbene misli ter nenazadnje tudi skladbe drugih skladateljev, ki »padejo« vanjo. V programskem sosledju koncerta deluje skladba Črna luknja kot vez, ki prireditev začenja in zaključuje: je kot ploskev z »luknjo«, kamor so umeščene Puciharjeve priredbe Bachovih in Mozartovih skladb. Čeprav glasbo poslušamo v linearnem časovnem sosledju, je sklepni del tokratne skladbe zamišljen tridimenzionalno, torej kot nadaljevanje začetne skladbe. Poleg številnih piščali iz brazilskih pragozdov ima posebno solistično mesto v Črni luknji glasbilo tidldibab, kopija paleolitske piščali s slovenskega  arheološkega najdišča Divje babe, ki je po mnenju mnogih mednarodnih strokovnjakov najstarejše do sedaj najdeno glasbilo na svetu. Malo koščeno piščal odlikujejo izjemne akustične lastnosti, ki nudijo vrsto tehničnih in izvajalskih možnosti. Piščal je arhaična in skrajno sodobna obenem, ter zato brezčasna.
Žiga Stanič, marec 2019 

Bachova glasba mi poleg možnosti improvizacije vedno znova ponuja tudi številne ideje za priredbe. Iz tega razloga sem se z velikim veseljem lotil nove verzije Bachovega Koncerta za čembalo, ki sva ga z Gombačem izvajala že v zasedbi »Bachology Quartet«. Tokratna priredba je bila zame velik izziv predvsem z vidika uravnavanja razmerij med klarinetom in bogato zvočnostjo trobilnega ansambla, saj sem želel v kar največji možni meri izkoristiti izvajalske možnosti obeh.
Drugi stavek Mozartovega Koncerta za klarinet sem si zamislil kot trodelno skladbo (Mozart-swing-Mozart). Uvodno temo v klarinetu, ki zveni klasično, sem obogatil z akordi v trobilnem ansamblu. V drugem delu stavka sem ternarni ritem spremenil v binarnega, s čimer sem dobil podlago za swingovski ritem ter tako Mozarta zvočno odpeljal v drugo sfero. Ta tok prekine kratka kadenca v klarinetu, nato Gombač začetno temo še zažvižga, priredba pa vendarle izzveni mozartovsko.
Blaž Pucihar, marec 2019 

 

Izvajalci
Boštjan Gombač, klarinet, tidldibab & piščali
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije (TASF)

Skladbe

Št. Naslov Dolžina Poslušaj
1 ČRNA LUKNJA, PRVI DEL 13:02
2 KONCERT ZA ČEMBALO IN GODALA V F-MOLU, ALLEGRO MODERATO 4:02
4 KONCERT ZA ČEMBALO IN GODALA V F-MOLU, PRESTO 4:21
5 KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER V A-DURU, 2. STAVEK, ADAGIO 5:31
6 ČRNA LUKNJA, DRUGI DEL 7:40

BOŠTJAN GOMBAČ

Boštjan Gombač je znan slovenski multiinštrumentalist ter skladatelj glasbe za gledališče, film in televizijo, tuje pa mu niso niti odrske deske. Že med študijem klarineta, pod mentorstvom prof. Jožeta Kotarja na ljubljanski Akademiji za glasbo (študij je opravil z odliko), se je navduševal za različne glasbene zvrsti. Glasbena pot ga je namreč že kot najstnika popeljala po svetu in mu odpirala nova obzorja v glasbenem izražanju. Sam pravi, da mu je pri njegovem ustvarjanju zvok navdih in vodilo. Bolj nenavaden kot je, večji izziv, možnost izražanja ter veselje do dela mu nudi. Njegovo delo preteklih petnajstih let lahko zasledimo na približno 120-ih nosilcih zvoka in zajema vse, od etna do resne glasbe. Prav tako je avtor glasbe za 50 gledaliških predstav in 40 dokumentarnih filmov. Je mojster pihal, kot so klarinet, kositrne piščali in okarine, igra na pojočo žago, bodhran in theremin ter kopico drugih nenavadnih inštrumentov in zvočil, ki jih le redko zasledimo na domačih koncertnih odrih. S skupino Terra Folk je požel mnogo glasbenih nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado občinstva radia BBC 3 (World Music Awards), sodeluje pa s skupinami Katalena, Bast, Bachology Quartet, Los Hermanos Muy Simpaticos. Nastopil je že s kopico znanih imen slovenske popularne in resne glasbe in z mnogimi tujimi glasbeniki, kot so Marc Ribot, Greg Cohen, Neil Innes, Tommy Emmanuel, The Cat Empire, John McSherry, Arvid Engegard, Susanne Lundeng, Knut Eric Sundquist, Theodossi Spassov.

Gombač, ki je znan po tem, da vse, kar dobi v roke, spremeni v glasbeni inštrument in iz njega izvabi čudežne zvoke, je tudi na novem albumu Iucundus posegel po mnogih glasbilih in z njimi svoje privlačno potovanje skozi različne glasbene pokrajine spremenil v glasbeni vrtiljak, ki bo očaral vsaka dovolj odprta ušesa.


 

FRANC KOSEM

Franc Kosem (roj. 1982) izhaja iz izvrstne ljubljanske trobilne šole. Diplomiral je iz trobente pri A. Grčarju na ljubljanski AG (2005), čez tri leta (2008) pa končal še podiplomski študij in ga nadaljeval, sklenil ter nadgradil v nemškem Karlsruheju (2010) pri R. Friedrichu. Izkazuje se kot orkestrski glasbenik (od 2004 kot solo trobentač osrednjega državnega simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije), kot solist in komorni muzik (član Trobilnega ansambla SF in trobilnega kvinteta SiBrass) in pedagog na AG UL. Svoj diskografski prvenec je izdal s koncerti z orkestrom L. Mozarta, Haydna in Hummla (Slovenska filharmonija, 2011). Za svoje dosedanje delo in uspehe je prejel številne nagrade in priznanja, mdr. tudi najvišje državno priznanje, nagrado Prešernovega sklada (2012; za glasbeno (po)ustvarjanje v zadnjih dveh letih). Doslej je krstno izvedel prek 30 del slovenskih skladateljev. Udejstvuje pa se tudi na pedagoškem področju, na ljubljanski AG (2011-15 kot asistent, od 2015 naprej pa kot docent za trobento in komorno igro). Virtuoz na trobenti F. Kosem, […] ki spada še med mlajšo generacijo umetnikov pa že prenaša svoje znanje na mlajše rodove kot profesor, mentor in organizator seminarjev za trobento … s svojim igranjem navdušuje tako mlajše kot tudi starejše poslušalce. Odlika njegovega igranja je lep ton, čudovita tehnika in izraz, s katerim pritegne k poslušanju še tako zahtevnega poslušalca […]« (Alojz Ajdič v utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada, 2012).