MARJANA DERŽAJ, ELDA VILER, MAJDA SEPE, OTO PESTNER

MARJANA DERŽAJ, ELDA VILER, MAJDA SEPE, OTO PESTNER: LEGENDE SLOVENSKE POPULARNE GLASBE (4 X CD)

Zabavna - Rock

Format: CD-4

Šifra: 111594

EAN: 3838898111594

    Nakup:

Prestižna antološka zbirka iz zlatih let Slovenske popevke.
Štirikrat petnajst nepozabnih zimzelenih glasbenih sladic Marjane Deržaj, Elde Viler, Majde Sepe in Ota Pestnerja.
Kako, da je na domači polici še nimate?
Eksluzivno. Izven te ponudbe ni v prosti prodaji ZKP RTV SLO.

 

ELDA VILER

Elda Viler je bila pevka, za katero so se dobesedno potegovali najboljši skladatelji, pisci besedil in aranžerji. Pela je najtežje, najzahtevnejše pesmi in ob poslušanju njenega petja, njenih interpretacij je postajalo jasno, da lahko poje vse.
Mojmir Sepe, Ati Soss, Jože Privšek, in drugi največji mojstri slovenske zabavne glasbe so, kot je nekoč povedal skladatelj Jure Robežnik, največje pesmi pisali za Eldo. Pela je lahko vse in karkoli, vendar pa so zanjo praviloma ustvarjali in namenjali izvedbeno najtežje pesmi, pesmi, ki so zahtevale izjemen glasovni razpon.
Elda Viler je bila ena izmed prvih in velikih dam slovenske zabavne glasbe. Glasovno gledano je bila in ostala prva dama. Njene nepozabne interpretacije še vedno občudujejo in se od njih učijo tudi dandanašnje generacije tako poslušalcev, kot kritikov in glasbenikov. Bila je preprosto zlati glas in eden temeljev slovenske popevke. Ena najboljših slovenskih pevk Alenka Pinterič je v svoji avtobiografiji zapisala, da je bila Elda Viler slovenska pevka tisočletja. Najboljši skladatelji tistih časov so običajno radi rekli, da če si napisal veliko pesem, si jo napisal za Eldo Viler. Dogajalo se je, da so jo avtorji za festivale rezervirali tudi za leto dni in več vnaprej. In v tistih letih je biti najboljši med najboljšimi resnično pomenilo nekaj. Elda Viler namreč ni bila edina velika pevka. Zlata leta Slovenske popevke so krojile tudi druge pevke, danes legende, kot so Marjana Deržaj, Majda Sepe, Berta Ambrož, Jelka Cvetežar, Beti Jurkovič, Irena Kohont in kasneje Ditka Haberl, Eva Sršen, Meta Malus, Tatjana Gros, Alenka Pinterič, Neca Falk in še nekatere. Interpretinje, ki so kljub dandanašnji že rahli odmaknjenosti tistih časov ter vmesnim menjavam generacij in stilov, pustile neizbrisen pečat nekega obdobja. Obdobja, ki je pravzaprav postavljalo in postavilo temelje kasnejše in današnje slovenske glasbe. Z melodijami, ki danes štejejo že častitljiva leta, vendar so evergreeni v najboljšem in najžlahtnejšem pomenu besede, ki jim poslušalci še po toliko letih radi prisluhnejo. Zimzelene melodije, ki jih na novo odkriva vsaka generacija in z glasovi, kakršnih danes že ni več. Tako, kot ne tistih nostalgičnih let. Pevci in pevke tistih časov so bili namreč izvajalci v pravem pomenu besede. Ko si bil pevec ali pa ne. Vmesnega ni bilo. Tedaj se je namreč pelo v živo in priložnosti ter popravljanja napak ni bilo. Morda ali pa verjetno je bilo tudi to tisto, kar je glasbi dajalo poseben pečat in poseben značaj. Poleg prijateljstva in kolegialnosti, kakršnih današnje generacije glasbenih izvajalcev že skoraj ne poznajo več.

MARJANA DERŽAJ

Marjana Deržaj je ljubezen do petja podeovala po očetu, ki je bil reden obiskovalec ljubljanske opere. Pravo kariero je začela že v mladih letih. Prve glasbene sanje so se ji uresničile že pri desetih letih, ko je zapela v zboru v operi Carmen. V ljubljanskih klubih je pela priredbe svetovnih uspešnic. Bila je tudi redna gostja razvedrilnih oddaj na RTV Slovenija. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot radiu. Pela je na festivalih slovenske popevke in v narodnozabavnem ansamblu Dobri znanci.

V Beogradu je leta 1957 prvič nastopila na festivalu. Deržajeva je zmagala na festivalih slovenske popevke v Opatiji (1958) in na Bledu, ko se je s pesmima Vozi me vlak v daljave in Poletna noč (1964) vtisnila v srca mnogim generacijam. Besedilo za Poletno noč je napisala Elza Budau, glasbo je prispeval Mojmir Sepe. Deržajeva je zapela tudi na prvem festivalu jazza na Bledu leta 1960. Veljala je za prvo damo slovenske popevke. Mnoge njene pesmi so postale zimzelene uspešnice, kot so Zemlja pleše, Orion, Ne čakaj na maj, Naš mali avto …

V šestdesetih letih se je udeleževala jugoslovanskega tekmovanja za izbor pesmi Evrovizije. Leta 1961 je nastopila v duetu s Stanetom Mancinijem s pesjmijo Kako sva si različna. Leta 1964 je s pesmijo Zlati april delila prvo mesto, vendar je na koncu Jugoslavijo naposled zastopal Sabahudin Kurt s pesmijo Život je sklopio krug, ker je od redionalnih žirij dobil več najvišjih ocen. Leta 1987 je bila nominirana za Dnevnikovo osebnost leta, leta 1995 pa je prejela viktorja za življenjsko delo. Posnela je 312 pesmi. Izdala je tudi veliko kaset in plošč: Kitare iz Meksika, Ptičje strašilo, Vrni se kdaj v Ljubljano, Življenje s pesmijo, Pesmi od srca …

Marjana Deržaj je za vedno zaspala v 69. letu starosti. Po njeni smrti je ZKP RTV Slovenija izdala zgoščenko Za vse poletne noči z največjimi uspešnicami Marjane Deržaj. Pri založbi Sanje je izšla njena biografija z naslovom Marjana – Zvezde padajo v noč. Napisala jo je Katarina Lavš. Pri založbi ZKP je izšla istoimenska zgoščenka s posnetki, ki prej še niso izšli na nosilcu zvoka.

Ob 80-letnici rojstva Marjane Deržaj je RTV Slovenija pripravila oddajo, v katero so vključili posnetek njenega solističnega koncerta v Hali Tivoli pred Slovensko popevko leta 1975. Njeno hčer Tino Mahkota so prosili za nekaj besed o Marjani Deržaj kot mami, na kar je z veseljem pristala. V samem koncertu je Marjana Deržaj predstavila vrsto svojih uspešnih pesmi ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Ljubljana. Avtorji pa so jih popestrili še z odličnimi spoti iz prve barvne serije oddaj Malo za šalo – malo zares.

OTO PESTNER

Legenda slovenske zabavne glasbe Oto Pestner je svoje prve posnetke naredil že pri dvanajstih letih v studiu Radia Celje, leta 1971 pa s petnajstimi leti že zmagal na Slovenski popevki s pesmijo Trideset let. Do konca sedemdesetih je redno sodeloval in pobiral nagrade na Slovenski popevki (Mati, bodiva prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad), festivalu Opatija (Šepet poletnih trav), pa tudi na Veseli jeseni kot član New Swing Quarteta, Melodijah morja in sonca (Melodije sonca in morja in v osemdesetih kot samostojni izvajalec Od leta 1970 do 2008 je bil član in umetniški vodja znanega New Swing Quarteta. Bil je tudi član Alpskega kvinteta.

Že od leta 1971 tudi komponira, z aranžerstvom in producentstvom pa se je začel resno ukvarjati v osemdesetih. Ustvaril je nekaj najpomembnejših slovenskih popevkarskih albumov: Zlato sonce in črna reka (1974), Črna zvezda (1976), Ciganska kri (1991), album Invisible instruments (1995) – za katerega je prejel Zlatega petelina in posnel enega vidnejših avtorskih albumov za Jugoton Pravi posao (1980). Soustvarjal je kariere mnogih danes znanih slovenskih pevcev in pevk in izročilo črnskih gospelov in spiritualov učinkovito povezal z belskim čutenjem v štiridesetletnem delovanju v New Swing Quartetu. Plošče kot so Spirituals (ZKP RTVL, 1973), V studiu 14 (ZKP RTVL 1976), Oh Happy Day (Jugoton, 1985), Deep River (Dokumentarna, 1988), Heart Full Of Swing (Jugoton, 1989) in I Saw The Light (NSQ Production, 1998) so prelomna dela za zgodovino sodobnega gospela, saj učinkovito spajajo tako tradicionalno izročilo črnskih vokalnih kvartetov kot modernejše gospelovske prijeme, ki se spogledujejo s soulom in countryjem. Nekatere njegove antologijske interpretacije s teh plošč so He’ll Understand And Say Well Done, Trouble Of The World, Sometimes I Feel Like A Motherless Child, We’ll Understand It Better By And By in Crying In The Chapel.

Med njegove najbolj odmevne projekte v zadnjih letih sodijo dvojni album »Spomini na Elvisa«, v katerem je posnel uspešnice Elvisa Presleya v slovenščini in angleščini, tematski album »Verjemi v ljubezen«, album z mednarodnimi božičnimi uspešnicami, Božični koncert Ota Pestnerja v Cankarjevem domu leta 2006 z zasedbo The New York Voices (ZDA), slavnostni koncert ob njegovi 50-letnici v Celju na katerem je sodeloval Oliver Dragojević, slavnostni koncert v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani s Simfoniki in Big Bandom RTV Slovenija ter gosti decembra 2006, dobrodelni koncert »Naj nam zaigra srce« v ljubljanskih Križankah jeseni 2007, na katerem je med drugim nastopil v duetu s priznanim tenoristom Janezom Lotričem, Osrednji jubilejni koncert ob 40-letnici delovanja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 22.11.2008 z Velikim revijskim orkestrom in projekt Elvis meets Ray 1.6.2009, na katerem je nastopil z Urošem Perićem in Sheilo Raye Charles ter Big Bandom RTV Slovenija.

Oto Pestner je posnel do danes že več kot 40 solističnih albumov. Oto Pestner živi in ustvarja v Ljubljani.