PANKRTI

PANKRTI: NČ SE NE PREMAKNE (CD+DVD)

Zabavna - Rock

Format: CD+DVD

Šifra: 110474

EAN: 3838898110474

    Nakup:

"Banda, nocoj tu zbrana!", "Ne me fukat, ne mi srat!", "Ni prihodnosti za vas, če boste nosili džins kavbojke!", "Kaj, hudiča, se dogaja!", "A gremo v upor? Proti komu?! Pazi, pazi, glave grejo!", "Ni več upanja!" so le nekateri rohneči citati iz nagovorov in pesmi s prvega punk koncerta na Balkanu. "Pankrti so ena največjih glasbenih bomb, ki so padle na šentflorjansko rock sceno," je bil odziv recenzenta Andreja Šifrerja. Butleg-posnetek tega koncerta, ki se je zgodil davnega 18. oktobra 1977, še danes, toliko desetletij kasneje, zveni nevarno.
Časi so se spremenili. Pa ne spet toliko. Totalitarizem demokracije je zamenjal samoupravni totalitarizem. Ideologijo je nadomestil kapital. Kljub temu, da so se barve politične ureditve spremenile in se ustavno lažje diha, nam je vladavina politike usojena. Čeprav so besedila Pankrtov nastala v nekem drugem političnem stanju, so še danes živa kot opomin, da je treba imeti dovolj korajže in jajc za krik po svobodi, osebni osvoboditvi. Če so se Pankrti na začetku še uporniško drli: "Če hočeš živet, se moraš upret, če nočeš umret, se moraš upret!", so prehiteli procese demokratizacije Slovenije in spremenili svoj odnos do popolnega sistema: "V njem boš živel, če hočeš, v njem boš umrl, če nočeš." S tem refrenom iz pesmi Sistem svobode so zakoličili nadčasovno vrednost svojih pesmi, sporočilnosti in razmišljanja. Socializem ali kapitalizem, samoupravljanje ali potrošništvo, federacija ali unija, beli, črni ali rdeči, naši ali vaši - etatizem, totalitarizem, gospodar in umazane igre vsakega sistema so bile in ostajajo tarče Pankrtov.
Če je prvi koncert Pankrtov ulovilo sto, dvesto ali tristo glav, so trideset let pozneje Pankrti zbrali čez osemtisoč starih in mladih samo v Hali Tivoli. To ni bil prvi povratniški nastop Pankrtov po Zadnjem pogu, ki so ga odigrali decembra 1987 v prav tako nabiti hali. V dvajsetih letih, med 1987 in 2007, so se Pankrti nekajkrat zbrali ob posebnih priložnostih, po koncertu ob okroglem jubileju pa je bilo drugače. Zakorakali so naprej, ker se nč ne premakne, ker je Lublana še vedno bulana, ker smo še zmeraj kontrolirani, nadzorovani, svobodni. Po Ljubljani so padle še ključne punkovske in novovalovske metropole rajnke scene, po njih so se podali še naprej, na manjše koncerte. Vrnili so se k izvoru rokenrola, ki se vedno porodi in je še vedno najbolj žlahten v manjših, stisnjenih prostorih. Spet so si privoščili hedonizem, svobodo in individualizem ali drugače povedano: seks, droge in rokenrol.
Po pesmarici, dveh volumnih Zbranih del, antološkem Zaboju, dokumentarcu o prvi plošči, kompilaciji obdelav, razstavi, držite v rokah še njihov "the best of....". Do tega novega kompleta izbranih skladb ne bi prišlo brez odmevnega, razprodanega koncerta v Hali Tivoli na prvi decemberski sobotni večer, na katerem se jim je pridružil pankrt stare dobre šole Ivan Kral, ki je bil sredi sedemdesetih let tvorni član banda Patti Smith. Pankrti niso obeležili le trideset let od prvega koncerta, ampak so dvignili čašo tridesetim letom od punk eksplozije, ki je dodobra stresla glasbeno in kulturno industrijo. Na Balkanu so bili detonator punkovskonovovalovskega plazu, iz katerega se je na prelomu sedemdesetih v osemdeseta leta usula najzanimivejša rockovska scena vzhodno od Velike Britanije. Verjetno je res, če ne bi bilo Pankrtov, bi bil pa nekdo drug, vendar preteklosti ne moremo potvarjati. Zgodovino piše zmagovalec!
                                                                                             BIGor



PANKRTI:
bobni - Slavc Colnarič,
bas - Boris Kramberger, Matjaž Gantar, Jure Krašovec,
kitare - Mitja Prijatelj, Bogo Pretnar, Dušan Žiberna, Marc Kavaš, Ivan Kral, Bojan Bahc,
vokal - Peter Lovšin,
management - Gregor Tomc

 


CD
1. OSMI DAN
2. ANARHIST
3. TOVAR'ŠI JEST VAM NE VERJAMEM
4. TOTALNA REVOLUCIJA
5. POČITNICE NA MORJU
6. METKA
7. OTROCI
8. NAMESTO TEBE
9. ZA ŽELEZNO ZAVESO
10. ŽIV SPOMENIK NEUMNOSTI
11. OSTAN RAJŠ PR MEN
12. SLAVNI RAZGLAS
13. GORA
14. UDARNIK SLE
15. BANDIERA ROSSA (poslušaj!)
16. KAJ NARDIT
17. IN NA TEM SVA POTEM GRADILA
18. SKUPI
19. TRIJE BOGOVI
20. BRATJE IN SESTRE

Bonus komada:
21. ZEKAPANK
Prvič studijsko posnet, STUDIO 14, Radio Slovenija, 2008
22. ZADNJA LJUBEZENSKA PESEM

 

koncertni DVD
1. Počitnice na morju; 2. Lepi in prazni; 3. Jest sem na liniji; 4. Sedemnajst; 5. Kdo so ti ljudje ; 6. Gospodar; 7. Greva drugam; 8. Punca ne še umret; 9. Zastave v prvem planu; 10. Sistem svobode ; 11. Umazane igre; 12. Adijo Ljubljana; 13. Bang Bang; 14. Dancing Barefoot; 15. Za železno zaveso; 16. Vodja; 17. Totalna revolucija; 18. Ljubljana je bulana; 19. Zvečer v mestu; 20. Osmi dan; 21. Bandiera Rossa.

Bonus videa:
ZEKAPANK
ZADNJA LJUBEZENSKA PESEM

 

 

 

 

PANKRTI

Pankrti so slovenska punk rock skupina iz Ljubljane. Nastala je 1977, razpadla pa leta 1987. Leta 2007 so se spet združili.

Sestavljali so jo Peter Lovšin, Gregor Tomc, Boris Kramberger, Dušan Žiberna, Bogo Pretnar, Mitja Prijatelj, Slavc Colnarič, Marc Kavaš, Rok Pogačnik in na nekaj koncertih tudi Matjaž Gantar. Med svojim deset letnim delovanjem so Pankrti posneli 10 plošč, od tega 5 velikih studijskih. Znani so bili zaradi Žibernovih provokativnih in političnih besedil. Imenovali so jih tudi »prva punk skupina za železno zaveso«.

Gregor Tomc in Peter Lovšin, prijatelja s Kodeljevega, sta se leta 1977 odločila ustanoviti skupino. Lovšin je že prej pisal zelo provokativne pesmi in kar slutilo se je, da bo iz tega nekaj nastalo. Imena se je spomnil Gregor Tomc. Pankrti so bili od vsega začetka pod vplivom britanskega punka, čeprav so imeli svoj unikaten zvok in tudi besedila niso bila tako direktna kot britanska. Tomc in Lovšin sta glavna avtorja skupine, saj sta napisala večino pesmi. Tomc je deloval kot menedžer skupine, Lovšin pa kot pevec in tekstopisec. Pankrti so prvič nastopili leta 1977 v Gimnaziji Moste z basistom Juretom Krašovcem, kjer so se predstavili s priredbami skupin Sex Pistols, The Clash in New York Dolls vendar kot zelo »svojezvočnimi«.

Prvo ploščo z imenom Dolgcajt so izdali leta 1980. Med najbolj znanimi skladbami s te plošče so bile »Totalna revolucija« »Lublana je bulana », "Jst sm na liniji" in »Anarhist«. O plošči in njeni pomembnosti za zgodovino jugoslovanske in slovenske rock glasbe je bil leta 2007 posnet tudi film Igorja Zupeta z imenom Dolgcajt.

Leta 1982 izdajo drugo ploščo z naslovom Državni ljubimci. Plošča je prejela takrat najpomembnejše priznanje na področju kulture v Jugoslaviji, 7- sekretar SKOJ.a.

Kmalu zatem izdajo ploščo Rdeči album, s katere prihaja ena njihovih najbolj znanih pesmi Bandiera rossa. Pankrti do takrat veljajo že za veliko jugoslovansko skupino, koncertov je veliko, koncertirajo tudi v Nemčiji, na Poljskem, Švedski, Italiji in vmes posnamejo ploščo Pesmi sprave, ki je za takratni čas pomenila odmik od klasičnega tršega zvoka in vsebovala velike uspešnice kot so "Osmi dan", "Zvečer v mestu", "Sistem svobode"...

Njihov peta in zadnja velika plošča z naslovom Sexpok, je izšla leta 1987. S te plošče so najbolj znane pesmi "Adijo Ljubljana", "Zadnja ljubezenska pesem" in "Bratje in sestre".

Isto leto Pankrti organizirajo poslovilni koncert v razprodani Hali Tivoli z naslovom Zadnji pogo v Ljubljani.

Pankrti so bili zelo popularni v vsej Jugoslaviji predvsem na začetku osemdesetih let, ko se je predvsem zaradi njihovega vpliva razširil jugoslovanski novi val. Uspehe so nizali predvsem v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu.

Med letoma 1977 in 1987 so Pankrti veljali za vodilni slovenski rock bend, hkrati pa veljajo za nekakšen detonator, ki je sprožil verižno reakcijo ne le v mladinski subkulturi, pač pa tudi v širši družbeni skupnosti:

Dr. Tine Hribar, prvi urednik Nove revije, je pred par leti v zborniku, ki je izšel ob 25-letnici punka, intelektualno pošteno zapisal, da brez stresa, ki ga je v politiki in kulturi ob koncu sedemdesetih povzročilo razgrajanje Pankrtov, tudi pobude za Novo revijo ne bi bilo. "Še več, vse bolj sem prepričan, da brez Pankrtov in valovanja, ki se je širilo za njimi in okoli njih, komunistična oblast sploh ne bi pristala na začetek izhajanja Nove revije sredi leta 1982."

Pankrti so se po uradnem razpadu, ki se je zgodil 10. decembra 1987, 21. junija 1988 ponovno zbrali in nastopili pred 30.000 obiskovalci na zborovanju v podporo četverici JBTZ na ljubljanskem Kongresnem trgu.

Leta 2007 naredijo povratek in v razprodani Hali Tivoli odigrajo skoraj 3-urni koncert. Gost na koncertu in kasneje na turneji je bil Ivan Krall, dolgoletni kitarist in soavtor v skupini Patti Smith. Uspešno zgodbo nadgradijo s turnejo po bivši skupni državi, kjer prav tako napolnijo znane koncertne dvorane kot so Tvornica v Zagrebu in kulturni dom v Beogradu.

Pankrtom v spomin je leta 2007 Slovenski muzej moderne zgodovine priredil enomesečno fotografsko razstavo, kar se je zgodilo prvič v Sloveniji, da je glasbena skupina dobila svojo razstavo v tem muzeju.

Leta 2009 kot prvi igrajo v prenovljenem Kinu Šiška, kjer je pri ustanovitvi, takšne kakršno poznamo danes, aktivno sodeloval tudi Peter Lovšin, saj je z Gregorjem Tomcem, Igorjem Vidmarjem in Acom Razbornikom ustanovil Odbor za rokenrol, čigar glavna naloga je bila prenova Kina Šiške in postavitev kulturnega centra. Tomc je zaradi te naloge tudi uspešno kandidiral v ljubljanski mestni svet.

Leta 2010 v Beogradu igrajo na trdnjavi Kalamegdan in na festivalu Beerfest pred 100.000 ljudmi.

V letih 2011 in 2012 igrajo na večjih koncertih po vsej Sloveniji, vendar ob Lovšinovi solo karieri izbirajo samo nekatere bolj zanimive.

Pankrti v naslednjih letih nastopijo na večjih festivalih kot so Exit, Lake Fest (Niš) in Špancir fest (Varaždin).

Konec leta 2016 po 30 letih izdajo novo ploščo, Live in Kalamegdan, ki sta ji dodane remasterizirane skladbe Slovan in Adijo Ljubljana. Na dan izida plošče najavijo velik koncert ob 40 letnici skupine v ljubljanskih Stožicah.

Maja 2017 prejmejo plaketo Mestne občine Ljubljana za izjemen kulturni doprinos mestu Ljubljana.

Junija 2017 nastopijo na strehi muzeja sodobne umetnosti v Zagrebu in ob tej priložnosti jih hrvaški časopis Jutranji list poimenuje kar "najboljša rock skupina na svetu".

Razprodana Arena Stožice je bila 20. oktobra 2017 prizorišče jubilejnega koncerta ob 40. obletnici skupine, na koncertu se jim je kot gost pridružil tudi bas kitarist skupine Sex Pistols, Glen Matlock. Po koncertu nastopijo še na krajši turneji po Sloveniji. Decembra 2017 pa so izdali še studijski album s posnetki iz koncerta pod naslovom Pankrti Stožice 2017 - Gospodje jest vam ne verjamem.

PETER LOVŠIN

Preden je začel z uspešno samostojno glasbeno kariero, je ustanovil rock skupino Sokoli. Sokoli so bili svoj čas najbolj udarna slovenska rock skupina, ki je prejela tudi številna priznanja. Plošča "Marija pomagaj" je še vedno ena najbolje prodajanih slovenskih plošč. Zaznamoval jih je trd zvok, po katerem so se razlikovali od drugih podobnih slovenskih bandov. Sokoli so odigrali zadnji koncert leta 1993 nekje na avstrijskem Koroškem, ker so bili, kot je napisal nek kronist, »prevelik band za premajhno državo«. Njihove največje uspešnice: Greva punca v južne kraje, Marija pomagaj, Moja mama je strela, Čist Nor, Drugi svet, Ko so češnje cvetele, Sodn dan.

Lovšin je znan tudi po tem, da je do uspeha pomagal številnim mladim talentom, kot so Big Foot Mama ali Legalo Kriminalo. Big Foot Mama so bili njegova predskupina na začetku devetdesetih, del skupine pa kasneje njegova spremljevalna skupina Vitezi obložene mize. Legalo Kriminalo so v tem trenutku njegova spremljevalna skupina imenovana Peter Lovšin & Španski borci. Kot solo izvajalec je v tem obdobju napisal več ponarodelih hitov, ki so zaznamovali različna obdobja: Hiša nasprot sonca, Najboljši par, Julita, Najboljš je bit zadet, Sam en majhen poljub, Dobri profesor, Tečaj romantike, Slovenija gre naprej, Angel iz nekje vmes, Tole je zate, Tja čez reko...

Med letoma 1993 in 2000 je izdal 5 studijskih plošč, za katere je prejel številna priznanja. Med drugim je eno (7. sekretar Skoja) posnel z hrvaškimi legendami Kud Idijoti.

Skupaj z Vladom Kreslinom in Zoranom Predinom je leta 2000 za ljubitelje nogometa posnel še vedno najbolj prepoznavno slovensko športno himno »Slovenija gre naprej«. Za himno je tudi napisal besedilo.

2000-2014 Ploščo iz leta 2000 Izlet in Happy Hour iz leta 2007 je snemal na Jamajki z legendarnimi The Wailers, skupino Boba Marleyja, in s producentom Brianom Jobsonom, ki je produciral tudi No Doubt in Eurythmics. Zadnji singl »Happy Hour« z istoimenske plošče, ki je v bistvu »side projekt«, je prav tako posnel z Brianom Jobsonom na Jamajki, kamor se rad vrača. Videospot zanj je posnel slovenski režiser Jan Cvitkovič. Sicer je plošča Happy Hour v angleščini ter namenjena pretežno tuji publiki. V Sloveniji je bila pesem še pred izdajo izglasovana za popevko tedna na Valu 202, čeprav plošča ni osredotočena na slovenski trg.

Leta 2010 je izdal album Hudičev sod, ki odraža njegovo ljubezen do folk glasbe, slovenske in svetovne. Glavna hita na albumu sta bila Tako je pravilo in Hudičev sod. Album je bil pri kritikih in občinstvu zelo dobro sprejet, prodaja za slovenske razmere odlična; plošča je bila kar štiri mesece najbolje prodajana plošča slovenskega izvajalca, ter 6 tednov od vseh izvajalcev skupaj. Lovšin je vse skupaj nadgradil z uspešno in dolgo turnejo po Sloveniji, Hrvaški in Srbiji, ki je dosegla vrhunec septembra 2010 z velikim koncertom v ljubljanskih Križankah.

Leta 2012 je izdal album z naslovom Za spremembo, s katerim se ponovno poda v malo trše vode, kar je najbolj izrazito v pesmih Še en krog, naslovni Za spremembo in Sreča in mir. Na albumu je kot bonus pesem dodana skladba Čarovnija, ki jo je Peter napisal v spomin na preminulega smučarja Roka Petroviča, s katerim sta bila dobra prijatelja. Pesem je tudi osrednja tema dokumentarnega filma Od kamna do kristala, posvečenega Roku.Na albumu je v pesmi Ljubav na granici ponovno zapel v srbo-hrvaščini, kar se je izkazalo kot dobra poteza, saj je pesem dosegla poslušalstvo tudi na območju bivše Jugoslavije. Album je bil precej časa na vrhu lestvice prodanih cd-jev v Sloveniji, na Hrvaškem pa se je uvrstil med 15 najbolje ocenjenih albumov leta 2012.[3] Izdajo albuma je Peter zaokrožil s koncertom v polnem kinu Šiška. Po koncertu je glasbeni urednik Dela Zdenko Matoz zapisal: "Biti živa legenda je skrajno nehvaležno, kajti spremembe so več kot očitne, vendar jim Lovšin dobro kljubuje.

Leta 2014 je izdal antologijo tekstov Moj pogled na svet, v kateri predstavi svoje najljubše in tudi sicer najbolj prepoznavne pesmi iz obdobja Pankrtov, Sokolov in samostojne kariere. Ob knjigi izide tudi singel z skladbama Moj pogled na svet in Pozabljena ljubezen. Naslovna pesem je med drugim postala popevka tedna na Valu 202.