RUDAR

Drame

Režiser: Hanna Slak

Format: DVD

Šifra: 320855

EAN: 3838898320855

Hanna Slak / Slovenija, Hrvaška / 2017 / 102 min / slovenščina / biografija, drama, zgodovina

IMDB 7,1

Zgodba

Rudarja Alijo pošljejo odkopat rov, ki je bil zazidan od konca druge svetovne vojne. Njegova naloga je čim prej napisati poročilo, da v zapuščenem rudniku ni ničesar. Toda Alija kmalu odkrije, da rov ni prazen. Kljub vsem nevarnostim nadaljuje s kopanjem, dokler se ne prikoplje do neljube resnice: v rovu je skrito množično grobišče. Najdba najprej odjekne v javnosti, nato pa je nemudoma utišana. Alija vztraja, da je treba žrtve identificirati in pokopati. Oblastem pa tako predstavlja nevšečnost, katere se je treba znebiti.

Rudar v zapuščenem rudniku odkrije posmrtne ostanke tisočih žrtev iz časa po drugi svetovni vojni. Da bi jim omogočil dostojen pokop in s tem ohranil lastno človečnost, se zoperstavi zunanjemu svetu. Igrani film Hanne Slak je nastal po življenjski zgodbi zasavskega rudarja Mehmedalije Alića in njegovi avtobiografiji Nihče.

Zanimivosti

Mehmedalija Alić, doma iz Srebrenice, je v drugi polovici sedemdesetih kot najstnik prišel v Slovenijo. Izšolal se je za rudarja in kasneje postal rudarski tehnik. Ko so ga v novem tisočletju nadrejeni iz rudnika Trbovlje Hrastnik odposlali na posebno nalogo v rudnik Huda jama nad Laškim, je v tamkajšnjem Barbarinem rovu marca 2009 odkril enega največjih slovenskih povojnih množičnih grobišč. Ker se je uporni rudar neutrudno zavzemal za izkop, identifikacijo in pokop posmrtnih ostankov žrtev, so ga tik pred upokojitvijo odpustili. Leta 2013 je pri Cankarjevi založbi izšla Alićeva knjiga Nihče (Niko i ništa), pri nastajanju katere je sodelovala tudi režiserka Hanna Slak.

Igrajo: Leon Lučev, Marina Redžepović, Zala Đurić Ribič, Tin Marn, Boris Cavazza, Nikolaj Burger, Jure Henigman, Boris Petkovič

Režija: Hanna A. W. Slak

Scenarij: Hanna A. W. Slak (po romanu Nihče Mehmedalije Alića)

Fotografija: Matthias Pilz

Montaža: Vladimir Gojun, Hanna A. W. Slak

Scenografija: Marco Juratovec

Kostumografija: Tina Bonča

Maska: Tina Lasič Andrejević

Produkcija: Miha Knific, Siniša Juričić

Produkcijska hiša: Nukleus film

Festivali, nagrade

20. Festival slovenskega filma: vesna za režijo, glavno moško vlogo in montažo.

Slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja.

Tekmovalni program, Varšava 2017.

Kritike

»Z vesno za najboljšo režijo nagrajeni film je, tako kot zgodba, po kateri je posnet, pretresljiv, a vendarle tako elegantno zrežiran, da ne zaide v nepotrebna moraliziranja ali opredeljevanja. /…/ Leon Lučev, ki odigra naslovno vlogo, je bil očitno več kot odlična izbira, /…/ njegova dostojanstvena drža in žalostne oči pa samo s pogledom povedo velik del zgodbe. Zgodba, ki stoji na njegovih plečih, lahko pa bi tudi padla, je zaradi njegove igre tako še bolj pretresljiva. Hanna W. Slak se občutljive tematike, ki preseže zgolj delitev na partizane in domobrance, loteva predvsem prek intime in osebne zgodovine glavnega junaka, tragiko in naključja pa ublaži z občasnimi simpatičnimi prizori /…/. /…/ Rudar je zgodba, ki je morala postati film, in srečo ima, da se je je lotila Hanna W. Slak.«
– Deja Crnović, Stop

»Od vseh del, ki so se bolj ali manj neposredno dotaknila vprašanja povojnih pobojev, žrtev in etične razsežnosti vprašanja, se je Rudarju morda še najbolj posrečeno uspelo izogniti dnevnopolitičnim manipulacijam. To pa zato, ker se je Hanna Slak premišljeno fokusirala na zgodbo rudarja Alije in se pri tem raje kot za nadaljnje mešanje blata v močvirju notranjepolitičnih razprtij odloči za razkrivanje usode enega tistih pripadnikov slovenske družbe, ki ga je sistem že takoj po osamosvojitvi odrinil na obrobje in ga poskušal izpljuniti – a ker mu to ni uspelo, se je sistem zadovoljil z izbrisom. Na koncu pa se izkaže, da je prav on, Alija, edini premogel dovolj poguma in odločnosti, da pride do konca eni najbolj bolečih zgodb slovenske povojne zgodovine. Hanna Slak čudovito pokaže, kako sistem poskuša streti takega neupogljivega posameznika.«
– Denis Valič, RA ARS

»Zgodba o rudarju, ki je odkril eno največjih povojnih množičnih grobišč, je večplastna in zaobjame skoraj preveč tem, a deluje, ker je ves čas osredotočena na glavnega junaka in njegovo zgodbo. V njej so vzporednice med neidentificiranimi, a nikoli pozabljenimi trupli v Barbarinem rovu in tistimi v Srebrenici, kakor tudi grozljivost izbrisa in splošna gospodarska degradacija Zasavja. A v njej je tudi upanje in Rudar skozi odlično kamero ter še boljšo igro to tudi pokaže.«
– Igor Harb, Vikend