ERMANNO WOLF-FERRARI

ERMANNO WOLF-FERRARI: ŠTIRJE GROBIJANI - ODLOMKI IZ OPERE

Opera

Format: CD

Šifra: 111860

EAN: 3838898111860

    Tuji portali:

12,41 EUR

Ermanno Wolf-Ferrari: ŠTIRJE GROBIJANI - I Quattro Rusteghi
Odlomki iz opere

Libreto: po komediji Carla Goldonija Giuseppe Pizzolato
Prevod: Smiljan Samec

Lunardo, starinar: Ladko Korošec - bas
Margherita, njegova druga žena: Elza Karlovac - alt
Lucietta, Lunardova hči: Maruša Patik - sopran
Maurizio, trgovec: Danilo Merlak - bas
Filipetto, njegov sin: Janez Lipušček - tenor
Marina: Filipettova teta: Milica Polajnar - sopran
Simon, Marinin mož: Friderik Lupša - bas
Cancian, petičen meščan: Zdravko Kovač - bas
Felice, njegova žena: Manja Mlejnik - sopran
Marinina služabnica: Zlata Ognjanovič - sopran

Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigira Danilo Švara

Tonski mojster in producent/Sound engineer and producer: Sergej Dolenc
Posneto / Recorded: Radio Ljubljana, Studio 14, oktober 1957

 

Odlomki:
1./ Uvertura
2./ Uvodni prizor 1 slike. 1.dejanja (Lunardo, Margherita, Lucietta)
3./ Duet Maurizija in Lunarda iz 1. slike, medigra ter prizor Marine, Filipetta in Služabnice iz 2. slike 
4./ Nastop Lunarda, prizor Marine, Luciette, Margherite, Lunarda in Simona ter duet Lunarda in Simona iz 2. dej.
5./ Uvodni prizor 3.dej. (Lunardo, Cancian, Simon, Felice)
6./ Sklepni prizor opere (Vsi)  (poslušaj!)

 

UPRIZORITEV ŠTIRJIH GROBIJANOV NA ODRU LJUBLJANSKE OPERE 18. JUNIJA 1955
Če bi nekoga, ki spremlja delo ljubljanske Opere od sredine preteklega stoletja dalje povprašali po najboljši predstavi, ki jo je videl v teh desetletjih letih na njenem odru, bi ne bilo malo takih, ki bi se odločili za uprizoritev Štirih grobijanov sredi petdesetih let. S to predstavo je tiho slavil petindvajsetletnico svojega dela režiser Ciril Debevc, »tiho« zato, ker je bil v tistih časih politično persona non grata. Verjetno je bila ta zapostavljenost tudi vzrok, da se je za jubilejno predstavo še posebej potrudil in s filigransko in duhovito režijo do kraja navdušil občinstvo pa tudi kolege izvajalce in še enkrat dokazal, da je vrhunski operni režiser. Pri tem mu je šlo na roke kar nekaj okoliščin. Kot dirigent je predstavo vodil avtoritativni in do kraja natančni Danilo Švara, ki je s pevci tako dosledno naštudiral pevsko zapletene, na videz sicer preproste ansambelske prizore, da nobeno »norenje« na odru ni oviralo eksaktnega pevskega izvajanja. Druga odlika predstave pa je bila seveda solistična zasedba – katero operno gledališče daleč naokoli pa se je lahko pohvalilo s štirimi sijajnimi basisti, ki so bili vsi po vrsti tudi rojeni igralci z radoživimi pevskimi kolegicami, ki niso v ničemer zaostajale. Posebej sta v vlogi Luciette in Felice blesteli sopranistki Maruša Patik in Manja Mlejnik.
K uspehu je z duhovitostjo in spevnostjo veliko prispeval tudi odlični prevod nemškega izvirnika Smiljana Samca. Predstava je po premieri doživela še 29 ponovitev!
Odlomke iz opere Štirje grobijani smo na srečo julija 1957 posneli tudi za naš arhiv in to v našem takrat sila skromnem Studiu 14 z radijskim orkestrom, ki je takrat komaj shodil. Tonski mojster pa je bil novinec Sergej Dolenc, posnetki pa so kljub temu odlično uspeli, izreka solistov na primer, lahko, danes še posebej, velja za vzorno.



ŠTIRJE BASISTI, KI JIM NI BILO PARA
Pod mentorstvom Danila Švare in Cirila Debevca so basisti Ladko Korošec, Friderik Lupša, Danilo Merlak in Zdravko Kovač, vsak s svoji vlogi, ustvarili kreacije, ki jih tisti, ki smo jih videli v operi Štirje grobijani, ne bomo nikoli pozabili.
Vse štiri basovske vloge lahko štejemo med velike in zahtevne, pri čemer je padlo največje breme na Ladka Korošca kot Lunarda. »Obsojen« več ali manj na izvajanje komičnih vlog, je z Lunardom ustvaril povsem izviren in samosvoj lik neprijaznega očeta in moža, pusteža, ki se sicer kdaj pa kdaj tudi sprosti – »samo ne javno – to je glavno«!
Friderik Lupša je bil pravi »basso profondo« in takšna je tudi vloga Simona. Tem večje je presenečenje, ko ta grobijan v duetu z Lunardom naravnost zablesti s frazami v falzetu, ki so v očitnem nasprotju z njegovim sicer zelo temnim in globokim glasom. Z Ladkom Korošcem sta bila tudi posrečen par v operah don Kihot in Seviljski brivec.
Danilo Merlak in Zdravko Kovač sta bila sicer basbaritonista, a sta imela dovolj izdatne nižine, da sta lahko pela tudi basovske vloge, posebnih nižin pa njuni vlogi v Štirih grobijanih niti ne zahtevajo. Oba sta, vsak po svoje, odlično dopolnjevala enkratni basovski kvartet, s kakršnim se danes ne more pobahati noben operni ansambel.

 

Peter Bedjanič