FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY

FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY - KOMORNI ZBOR RTV SLO, DIR. SEBASTJAN VRHOVNIK, ORGLE POLONA GANTAR

Resna

Format: CD

Šifra: 112096

EAN: 3838898112096

    Nakup:

Lok, ki veže sakralne skladbe, upošteva čas nastanka del, torej sega od leta 1840 pa do leta 1847 – leta Mendelssohnove smrti. S svojim prispevkom ima Felix Mendelssohn Bartholdy pomembno mesto v romantični zborovski literaturi in velja za prvega pomembnejšega skladatelja mešanih zborov, vse od leta 1839, ko je napisal prve skladbe (Lieder im Freien zu singen, op. 41, 48, 59, 88 in 100). Ustvaril je tip melodično izrazite, harmonsko in oblikovno zaokrožene pesmi, ki je hitro postala priljubljena in se razširila v evropski prostor. Izmed Mendelssohnovih večjih sakralnih del sta na koncertnih repertoarjih ustalili le dve deli: oratorija Elija in Pavel. Ob teh se zdijo manjša sakralna dela, ki jih je sicer pisal v skoraj vseh obdobjih svoje ustvarjalnosti, nekoliko drugotnega pomena. Toda to ne pomeni, da je to področje v njegovem opusu kakor koli obrobno.

Mendelssohn je bil goreč protestant in dober poznavalec Biblije. Bil je spreten polifonik; s pravili vokalne polifonije se je seznanil že v mladosti kot pevec v Berlinski pevski akademiji (Berliner Singakademie), pozneje pa jih je združil s čustvenim besediščem romantike. Pri tem si ni prizadeval za monumentalnost, ampak je težil k pretanjenemu, subjektivno čustvenemu slogu. Razlika med jezikom v Mendelssohnovih sakralnih in posvetnih delih je zelo majhna. Glasba ni nikoli odrinjena, nikoli ni zgolj posrednica religioznega sporočila. Nasprotno. Besedila navdihuje z novo življenjskostjo, z modernimi izraznimi sredstvi dovršenega harmonskega jezika, predvsem pa z jedrnatostjo oblike.

Mendelssohn kaže v vsem veliko zavezanost mogočni tradiciji, začenši s Giovannijem Pierluigijem da Palestrino in Johannom Sebastianom Bachom. Vplivi preteklih obdobij ga niso ovirali. Ustvarjanje bi, po njegovem mnenju, moralo biti nadaljevanje že narejenega po najboljših zmožnosti posameznika, ne pa zgolj golo ponavljanje že obstoječega. Spogledovanje s tradicijo in ustvarjalno nadaljevanje le-te sta ključna koncepta Mendelssohnovega umetniškega kreda. Tako ima enako pomembno vlogo tako prečiščeni Bachov kontrapunkt kot tudi preprost homofonski stavek. V tem smislu je Mendelssohn ustvaril svojevrstno, pozornost vzbujajočo glasbeno konstrukcijo majhnega obsega s kombiniranjem najpogostejših kompozicijskih tehnik: pasaž unisono, silabično deklamiranih koralnih epizod in kompleksnih polifonskih delov, pogosto obogatenih s solističnimi vložki. To je znal umestiti v barvno tako razkošen spekter, kakršnega ne najdemo pri nobenem od njegovih sodobnikov.

Tri duhovne pesmi (Drei geistliche Lieder), op. 96, je Mendelssohn sprva napisal za izvedbo z orgelsko spremljavo, pozneje je orgelski part orkestriral. Besedila naj bi domnevno iz angleških himn prevedel skladatelj sam in jih združil v nemško verzijo z naslovom Drei geistliche Lieder. Celovitost skladb, ki jih zaznamuje umirjeno izmenjavanje dvogovora med melodiko solističnega glasu in harmonizacijo zbora, šele v sklepu tretjega dela povečuje dinamiko in pospešuje tempo dialoškega izmenjavanja izvajalcev, končuje pa jo s slavnostno, nekoliko klišejsko, a markantno korono solističnega glasu.

Načelo dvogovora – naj gre za dvogovor med dvema zboroma ali zborom in solistom oz. solistično skupino – je rdeča nit, na katero se nizajo tudi Trije psalmi, op. 78 (Drei Psalmen). V dvozborjih Treh psalmskih motetov je Mendelssohn odredil strogo zgradbo in verjetno je bil to razlog, da je njegova sestra Fanny psalm Warum toben die Heiden imenovala kot zelo sikstinskega in gregorijanskega. Pa vendar je skladatelj – v nasprotju z epskimi razsežnostmi posameznih skladb in tudi celote – dosegel ekonomičnost oblike in disciplino, ki kljubujeta morebitnim vdorom melodramatične bujnosti. Čeprav Mendelssohnu ilustriranje besedila z glasbenimi simboli ni bilo blizu, pa je le-to v opusu 78 navzoče na več mestih. In prav z izmenjavanjem dveh zborovskih sestavov je ustvaril zvočno slojevitost in novo izraznost: v Richte mich, Gott zavzema mogočni izraz slavljenja; v sorodnem slogu, le z izmenjavanjem solistov, ki nagovarjajo, in zbora, ki odgovarja, se tretja skladba, Mein Gott, warum hast du mich verlassen, vrača v askezo in kontemplacijo.

V spajanju solističnega glasu in zbora najdlje popelje himna Usliši moje prošnje (Hör mein Bitten). Dojamemo jo kot obsežno arijo, saj je Mendelssohn središče priprošnje usmeril v solistično melodično linijo. Zborovski delež nadomešča in dopolnjuje inštrumentacijo in individualnost povezuje v prepletajoč se iztek.

Šest rekov ob praznikih cerkvenega leta (Sechs Sprüche zum Kirchenjahr), op. 79, združuje uglasbitve šestih verzov za različne praznike cerkvenega leta: za advent, božič, novo leto, post, veliki petek in vnebovzetje. Vsak od stavkov tega opusa je po izrazu samosvoja podoba, pa vendar po svoji muzikalni dinamiki deluje tudi kot celota: polifonski allegro Lasset uns frolocken; slavilnostni Frolocket, ihr Völker auf Erden, ki mu sledi vase zazrti adagio, stavek Herr Gott, du bist unsre Zuflucht. Alelujska verza za post, Herr, gedenke nicht unsrer Übeltaten, in veliki petek, Um unsrer Sünden willen, stopnjujeta izraz predhodnega, vendar ta postaja izraziteje kontemplativen in posamezni glasovi individualnejši. Izrazni lok celotnega opusa končuje slavnostni, homofonsko poudarjeni alelujski spev za vnebovzetje, Erhaben, o Herr, über alles Lob.

Sebastjan VRHOVNIK

 


Komorni zbor RTV Slovenija
je eden najstarejših evropskih radijskih ansamblov (1937). Domač si je tako s staro kot tudi z novo glasbo – nemalokrat tako mlado, da mu je v čast celo krstiti jo. Pogosto je njegov par pri poustvarjanju Simfonični orkester RTV Slovenija ali druge skupine glasbil, tako da pevci niso razgledani le v ustvarjalnosti a cappella.
Zbor je bogat tudi z dosežki: s plaketo Orfej, nagrado Društva slovenskih skladateljev, jugoslovanskim redom dela zlatega venca, s priznanjem tekmovanja Let the Peoples Sing …
Skupaj z radijskimi pevci so poustvarjali naslednji dirigenti: Franc Kimovec in Drago M. Šijanec že pred drugo svetovno vojno, Ciril Cvetko, France Marolt in Milko Škoberne po njej, leta 1962 pa je zbor prevzel Lojze Lebič in ga izoblikoval v vodilni slovenski zbor. Začeto pot je nadaljeval dirigent Marko Munih, tudi z nastopi na uglednih evropskih festivalih od Bruslja in Firenc do Dubrovnika. Vrsto dirigentov so nadaljevali Jože Fürst, Mirko Cuderman, Tomaž Faganel, Matevž Fabijan, Matjaž Šček in Urša Lah ter Stojan Kuret.
Ansambel zadnja leta deluje projektno, bogati glasbeni arhiv Radia Slovenija, gosti pa dirigente, kot so na primer Stefan Parkman, Günther Theuring (odmevna Evroradijska Projekta Gallus Radia Slovenija 2001, 2002 ter 2003 skupaj s Festivalom SEVIQC Brežice), Sebastjan Vrhovnik (Projekta Gallus 2007 in 2008), Martina Batič (odlični Evroradijski projekt Ko poezija postane glasba, 2007), Dani Juris in Holger Speck (Projekt Gallus 2010).


Polona Gantar
Z orglami se je prvič srečala na Orglarski šoli pri Teološki fakulteti v Ljubljani. Leta 1996 je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani (oddelek za glasbeno pedagogiko). Istočasno je študirala orgle na Koroškem deželnem konzervatoriju v Celovcu (prof. Klaus Kuchling, leta 1998 diploma z odliko), leta 2003 pa je zaključila še magistrski študij orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju (prof. Peter Planyavsky).
V času študija in kasneje se je izpopolnjevala v Švici, Avstriji in na Nizozemskem, na številnih mojstrskih tečajih za orgle in improvizacijo, ki so jih vodili: Peter Planyavsky, Michael Radulescu, Almuth Rössler, Olivier Latry, Jos van der Kooy, Ewald Kooiman, Jaroslav Tuma, Christoph Wolff, ...
Solistično nastopa doma in v tujini, sodeluje z najuglednejšimi pevskimi zbori Slovenije (Komorni zbor Ave, Komorni zbor RTV Slovenija, Ljubljanski madrigalisti..) in v komornih sestavih s solopevci in inštrumentalisti.
Snema za arhiv in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Je organistka v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. 


Skladbe:
Tri duhovne pesmi (Drei geistliche Lieder), op. 96 (1840)
1. Laß, o Herr, mich Hilfe finden 3.52 (
poslušaj!)
2. Choral. Deines Kinds Gebet erhöre 2.08
3. Herr, wir trau’n auf deine Güte 4.04
Solo: Nuška Zakrajšek (sopran), Edita Garčevič Koželj (mezzosopran) 

Trije psalmi (Drei Psalmen), op. 78 (1843/44)
4. Psalm 2. Warum toben die Heiden 7.57
Solo: Martina Burger, Tatjana Vasle (sopran), Alenka Bobek, Ana Plemenitaš (alt), Janez Gostiša , Metod Palčič (tenor), Klemen Šiberl, Darko Vidic (bas)

5. Psalm 43. Richte mich, Gott 4.01
Posnetek s koncerta!

6. Psalm 22. Mein Gott, warum hast du mich verlassen? 8.26
Solo: Tatjana Vasle (sopran), Alenka Bobek (alt), Metod Palčič (tenor), Klemen Šiberl (bas)

7. Usliši moje prošnje (Hör mein Bitten) (1844). Himna po psalmu 55 10.15
Solo: Martina Burger (sopran)

Šest rekov ob praznikih cerkvenega leta (Sechs Sprüche zum Kirchenjahr), op. 79 (1843–1846)
8. Advent. Lasset uns frohlocken 1.33
9. Weihnachten. Frohlocket, ihr Völker auf Erden 1.32
10. Neujahr. Herr Gott, du bist unsre Zuflucht 2.58
11. Passionszeit. Herr, gedenke nicht unsrer Übeltaten 1.49
Solo: Valetnina Ovnič (sopran), Alenka Bobek (alt), Igor Novak (tenor), Luka Ortar (bas)
12. Karfreitag. Um unsrer Sünden willen 1.46
13. Himmelfahrt. Erhaben, o Herr, über alles Lob 1.32