MLADOST - BEETHOVEN - SONATI ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 1-3

Resna

Format: Digitalno + CD

Šifra: 117626

EAN: 3838898117626

Ludwig van Beethoven (1770–1827) je napisal deset sonat za violino in klavir. Prve tri Sonate, op. 12, je, kot je bila takrat ustaljena navada, imenoval Sonate za klavir z violino, česar pa ne smemo razumeti dobesedno, saj je Beethoven v njih naredil korak naprej. Ta se kaže v vlogi glasbil, ki sta postajali vse bolj individualizirani in solistični, sočasno pa sta bili tesno harmonsko in melodično prepleteni.

Sonate op. 12 je posvetil Antoniu Salieriju, ki je bil kapelnik na kraljevem dvoru na Dunaju in pri katerem je študiral. Med kritiki niso doživele najboljšega odziva. Očitali so jim čudne modulacije, izumetničenost in akademizem.

Prvi stavek Sonate št. 1 v D-duru, op. 12 št. 1, Allegro con brio, vsebuje obsežno tematsko gradivo in skrbno načrtovan tonalni plan s premišljenimi, drznimi in nepričakovanimi tonalnimi rešitvami, kar je najverjetneje povzročilo nerazumevanje med kritiki. Namesto tridelnega A-B-A Adagia ali Andanteja, ki je bil tradicionalno drugi stavek v klasicistični sonati, je Beethoven postavil Temo z variacijami v dominantni tonaliteti A-dur. Temo s štirimi variacijami je zasnoval po ustaljenih oblikovalskih normativih, le da si je v drugi polovici tretje variacije privoščil nekoliko več eksperimentiranja z obdelavo teme in s tem vnovič prezrl tradicionalna pričakovanja. V zaključnem Rondoju je osrednjo temo zgradil z nizom arpeggiov; vsaka ponovitev teme je drugačna, na koncu pa se v fragmentih oglasi celo kot nekakšna koda.

Čeprav je Beethoven Sonate op. 12 posvetil Salieriju, je Sonata št. 2 v A-duru, op. 12 št. 2 prej poklon Josephu Haydnu. Čudovito oblikovano delo s prefinjenim humorjem na številnih delih v misli prikliče spomin na Haydna, pri katerem se je Beethoven študijsko izpopolnjeval med letoma 1792 in 1794. Sonata, ki je zasnovana po klasicističnih pravilih, je po značaju radostna s prepoznavnim buffo šarmom. Glavno vlogo ima klavir, kljub temu pa ima tudi violina veliko bleščečih trenutkov. Začetni Allegro vivace je v tradicionalni sonatni obliki, v kateri je prepoznati Haydnov vpliv. Tako harmonsko kot ritmično dogajanje je živahno in presenetljivo. Drugi stavek, Andante più tosto Allegretto, ni – kot zahtevajo takratna pravila – počasen. Z a-molovo tonaliteto je v primerjavi z zunanjima dvema stavkoma, ki sta v A-duru, resnejši in bolj ekspresiven. Glavno temo predstavi klavir, vendar Beethoven z obema glasbiloma ravna enakopravno, temo nato preda violini in jo mojstrsko obdeluje. Zaključni, Allegro piacevole, je sproščen rondo pastoralnega značaja. Že naslov pove, da je vesel, lahkoten in prisrčen stavek.

Sonata št. 3 v Es-duru, op. 12 št. 3 je po značaju resnejša kot drugi dve v opusu. Znana je po umirjenem srednjem stavku, ki je poglobljen in čustven. Prvi stavek, Allegro con spirito, ima večji poudarek na virtuoznem klavirskem kot violinskem partu, ki klavir večinoma spremlja. Vse pomembne stvari v stavku prinese klavir. Drugi stavek, Adagio con molt‘ espressione, je eden najlepših iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Dolgo in spevno osrednjo temo si izmenjujeta obe glasbili. Posebno izstopajoč je osrednji del, v katerem violina prinese ganljivo pesem nad nežnim klavirskim mrmranjem. Zaključni stavek, Allegro molto, je rondo. Klavir in violina počasi potujeta po skupni poti in se izmenjujoč podpirata, ko prevzame eno glasbilo temo, jo drugo spremlja in obratno.

Lana Trotovšek je leta 2012 debitirala z Orkestrom Mariinskega gledališča pod vodstvom Valerija Gergijeva. Od takrat je nastopila z več svetovno priznanimi orkestri: z Moskovskimi solisti, z Londonskim simfoničnim orkestrom ter z Londonskim kraljevim filharmoničnim orkestrom, s Simfoničnim orkestrom Čingdaa, s Simfoničnim orkestrom RTS (Beograd). Večkrat je izvedla tudi dvojne violinske koncerte s Sergejem Krilovim in Litvanskim komornim orkestrom. Leta 2015 je v Ljubljani ter v Trstu z Orkestrom Slovenske filharmonije ter Orkestrom Tržaškega opernega gledališča Verdi pod taktirko Tan Duna izvedla njegov violinski koncert iz filma “Hero”, kasneje pa še na Kitajskem v Nandžingu s Šangajskim filharmoničnim orkestrom. Leta 2016 je na turneji v ZDA nastopila s Komornim orkestrom iz Filadelfije z Mendelssohnovim violinskim koncertom v e-molu v Kimmel Centru v Filadelfiji, s Simfoničnim orkestrom Kalamazoo je izvedla Brahmsov violinski koncert, predstavila pa se je tudi na recitalih s pianistko Anno Shelest. Washington post je enega izmed recitalov v naslovu opisal kot “sijočega”. Leta 2017 je na festivalu Long Lake v Luganu v dveh večerih izvedla vse partite in sonate za solo violino J. S. Bacha.

Sodelovala je tudi z igralcem Johnom Malkovichem in orkestrom I Solisti Aquilani (2017) kjer je na Festivalu Ljubljana, Mittelfest ter festivalu Emillia Romagna v projektu izvedla Bachov violinski koncert v a-molu. Januarja 2020 je z Ulster orkestrom pod taktirko Davida Brophyja v dvorani Ulster (Belfast) izvedla violinski koncert “Venus Blazing” irske skladateljice Deidre Gribbin. Koncert je bil predvajan na radiju BBC 3 v oddaji “New Music Show”.

Njeni posnetki so izdani pri založbah Signum Classics, Hedone Records, Meridian Records, Champs Hill Records, SOMM Recordings ter Toccata Classics. Zgoščenka z deli za violino in klavir E. Granadosa, C. Francka, G. Finzia in M. Škerjanca je v letu 2016 prejela zlato nagrado za izvedbo na tekmovanju Global Music Awards v Kaliforniji. Junija 2020 pa je izdala zgoščenko, ki vsebuje prve posnetke skladb za violino in klavir češko-ruskega skladatelja Eduarda Napravnika (1836-1916) pri založbi Toccata Classics.

Je članica klavirskega tria Greenwich, ki so ga ustanovili s čelistom Stjepanom Hauserjem in pianistko Yoko Misumi, dobitnika nagrade Solti Foundation iz Belgije. Bila je tudi prva violinistka kvarteta Badke, zmagovalcev tekmovanja Melbourne International Chamber Music Competition.

Od leta 2015 redno nastopa s pianistko Mario Canyigueral, s katero sta se julija 2019 predstavili na celovečernem recital v Wigmore Hallu katerega je revija Strad ocenila za izjemnega. Na 68. Ljubljanskem festivalu pa sta na treh zaporednih koncertih izvedli vseh deset Beethovnovih sonat za violino in klavir.

Lana Trotovšek je svojo glasbeno pot je pričela pri štirih letih v glasbeni šoli Moste Polje pri učiteljici Majdi Jamšek. Od osmega leta in vse do drugega letnika akademije, jo je poučeval prof. Volodja Balžalorsky in nato do diplome prof. Primož Novšak. Pri sedemnajstih je na poletni šoli Dartington International Summer School prišla v stik z legendarnim virtuozom Ruggierom Riccijem, ki jo je povabil na študij v svoj razred na akademijo Mozarteum v Salzburgu, kjer je Trotovškova študirala vzporedno na ljubljanski Akademiji za glasbo. Podiplomski študij je nadaljevala v Londonu na glasbenem kolidžu Trinity Laban pri prof. Vasku Vassilevu, prof. Borisu Brovtsynu ter prof. Rivki Golani, in potem še na Kraljevem glasbenem kolidžu pri prof. Itzakhu Rashkovskem. Ob študiju se je redno udeleževala mojstrskih tečajev pri priznanih glasbenikih kot so Ivry Gitlis, Tasmin Little, Ida Haendel, Menahem Pressler, Bernard Greenhouse, Stephen Kovachevich, Eberhard Feltz, Edith Peineman, Piere Amoyal in Igor Ozim.

Ob zaključku študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani leta 2005, je Lana Trotovšek prejela Univerzitetno Prešernovo nagrado za izvedbo Hačaturjanovega violinskega koncerta z Orkestrom slovenske filharmonije pod taktirko Georga Pehlivaniana. Trotovškova je profesorica violine na glasbenem kolidžu Trinity Laban v Londonu, poučuje tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, vse pogosteje pa tudi vodi mednarodne mojstrske tečaje po svetu. Leta 2014 je ustanovila bienalni mednarodni festival komorne glasbe “Blackheath International Chamber Music Festival” v Londonu.

Igra na violino Pietra Antonia dalla Coste iz leta 1750. Lana Trotovšek je prejemnica nagrade Prešernovega sklada 2021 za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih.

La Vanguardia je pianistko Mario Canyigueral opisala kot veliko pianistično osebnost.

Maria Canyigueral, ena od svetlih točk mlade generacije španskih pianistov, je spodbudila vrsto sodelovanj s sodobnimi španskimi skladatelji kot so Antón García Abril, Benet Casablancas, Joan Magrané, Josep Mariae Guix in drugi. Njeno posebej uspešno sodelovanje z Antónom Garcío Abrilom je bilo deležno visokih ocen tako pri kritikih kot pri občinstvu v Španiji in Združenem kraljestvu. Antón García Abril je za Marijin projekt »Avantgardni Mompou« napisal skladbo »Reverberaciones«, za njen trio Horn pa skladbo »Hoy es siempre todavia«. Izoblikovala so jo leta med Španijo in Združenim kraljestvom, zdaj pa se posveča koncertnim turnejam po vsem svetu.

Diplomirala je v Barceloni na Consevatori del Liceu pri Michelu Wagemansu in magistrirala iz umetniške interpretacije na Royal Academy of Music v Londonu pri Sulamiti Aronovsky. Glasbeno se je izpopolnjevala tudi pri Ninu Kereselidzeju in Andréju de Grooteju. Ime Maria Canyigueral je kmalu postalo stalnica v mednarodnih pianističnih krogih v Španiji, Združenem kraljestvu, na Japonskem (Tokio, Nagoja), v Belgiji in drugod. Med zadnjimi uspehi velja omeniti koncerte na skladateljskem seminarju Beneta Casablance na Kraljevi glasbeni akademiji v Londonu, Festivalu Portaferrada, Schubertiadi, festivalih Vilabertran in Música de Cervia v Gironi in klavirska recitala v Barceloni in v Zulteju v Belgiji ter nastop na Echoes festivalu v St. James Picadilly v Londonu.

Poleg koncertnih izvedb je Maria doslej naredila pomemben vtis s posnetki komorne glasbe. Za album z skladbami Francka, Granadosa, Škerjanca in Finzija je z violinistko Lano Trotovšek osvojila zlato medaljo na »Global Music Awards« v Kaliforniji (plošča je izšla pri založbi Hedone Records, 2016). Pri isti založbi je leta 2016 s flavtistom Borisom Bizjakom posnela in izdala tudi skladbe Martinuja, Poulenca, Fauréja in Böhma.

Maria Canyigueral je nagrajenka številnih mednarodnih tekmovanj; med njimi so mednarodno pianistično tekmovanje Ile de France (Pariz), Pirani nagrada za klavirski trio z ansamblom Ianthe (London) in Mednarodno tekmovanje komorne glasbe Antón García Abril (Granada). V zadnjem času se posveču sodelovanju z mednarodno uveljavljenimi skladatelji (Nicolas Bacri, Antón García Abril, Joseph Phibbs, Konstantia Gourzi in Moritz Eggert) v okviru svojega projekta »Avantgardni Mompou«, ki je doživel premiero junija 2018 v londonski dvorani Conway Hall. Gre za koprodukcijo, v kateri so sodelovali Inštitut Cervantes, Angleški umetniški svet, Inštitut Ramon Llull, Fundacija Mompou in modna znamka Lilly in Violetta. Založba Audite bo projekt izdala tudi kot CD.

V zadnjem obdobju velja posebej omeniti koncert na Mednarodnem festivalu komorne glasbe Blackheath v triu s čelistom Sebastienom Hurtaudom in violinistko Lano Trotovšek, solistični recital v Palau de la Musica Catalana v Barceloni leta 2019 ter duo recital z Lano Trotovšek v londonski dvorani Wigmore poleti 2019 s sonatami Beethovna, Prokofjeva in slovenskega skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Umetnici sta se s koncertom ponovno vrnili v Wigmore Hall tudi februarja 2021.